Jedro

Otrokova terjatev (na podlagi 28. člena ZJSRS) do preživninskega zavezanca preide na Jamstveni in preživninski sklad RS(Sklad) z dnem izvršljivosti odločbe o priznanju pravice do nadomestila, kar pomeni, da Sklad ne vstopi v pravice otroka kot upnika le do višine dejansko izplačanih sredstev, ampak do višine pravic, zagotovljenih z ZJSRS, vendar pa zaradi tega preživninski zavezanec kot dolžnik glede na vsebino otrokovega izvršilnega naslova ne more biti na slabšem kot v razmerju do otroka. Ker ima torej tožnik kot preživninski zavezanec zoper Sklad, vse ugovore, ki bi jih imel zoper otroka kot upnika, se z izdajo odločbe o pravici do nadomestila preživnine, ne posega neposredno v tožnikovo pravno korist, zato mu ne gre položaj stranke v postopku priznanja pravice do nadomestila preživnine.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožba zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na podlagi 3. točke 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) ugodilo tožnikovi tožbi in odpravilo odločbo tožene stranke z dne 12.7.2001. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep Jamstvenega in preživninskega sklada RS (v nadaljevanju: Sklad) z dne 25.4.2000. S citiranim sklepom je ta Sklad kot nedovoljeno zavrgel tožnikovo pritožbo zoper svojo odločbo z dne 21.12.1999, s katero je bila ndl. B.P. priznana pravica do nadomestila preživnine.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo, da je v obravnavanem primeru sporno vprašanje, ali se tožniku kot preživninskemu zavezancu po določbi 49. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP 1986) lahko prizna položaj stranke v postopku za priznanje pravice do nadomestila preživnine. Tožena stranka mu je takšen položaj zavrnila z obrazložitvijo, da ima položaj stranke v obravnavanem postopku izključno otrok, tožnik pa v navedenem postopku ne more varovati svojih koristi, saj je preživnina in njena višina s sodno odločbo že pravnomočno določena. Terjatev preide na Sklad z dnem izvršljivosti odločbe o pravici do nadomestne preživnine. Navedena odločba je namreč po določbi 21.d člena Zakona o jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (ZJSRS, Uradni list RS, št. 25/97, 10/98, 41/99 in 53/99) izvršilni naslov. Na podlagi navedenega izvršilnega naslova pa Sklad izterja oziroma je dolžan izterjati sredstva od preživninskega zavezanca. Kolikor preživninski zavezanec ne bi imel možnosti sodelovati v postopku priznanja pravica do nadomestne preživnine, tudi ne bi imel zagotovljenega pravnega varstva zoper odločbo, izdano v tem postopku, ki pomeni izvršilni naslov. Na podlagi navedene odločbe namreč Sklad lahko oziroma mora zoper preživninskega zavezanca predlagati izvršbo. V izvršilnem postopku pa dolžnik - preživninski zavezanec ne more uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na sam izvršilni naslov. V zvezi s tem torej sledi, da lahko tožnik svoj pravni interes varuje le v tem postopku, zato mu po presoji sodišča prve stopnje gre položaj stranke v postopku priznanja pravice do nadomestila preživnine po ZJSRS.

V zvezi s tožbenimi ugovori pa sodišče prve stopnje tožniku pojasnjuje, da v tem postopku ni mogoče uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na ugotovitev očetovstva, niti na višino preživnine, ki jo je dolžan plačevati za otroka.

Zato je sodišče prve stopnje ugodilo tožbi iz razlogov, ki jih je navedlo v svoji obrazložitvi ter odpravilo izpodbijano odločbo tožene stranke. V ponovnem postopku je tožena stranka vezana na stališče sodišča prve stopnje, ki se nanaša na kršitev pravil postopka.

V pritožbi zoper izpodbijano sodbo tožena stranka ponavlja svoje navedbe v izpodbijani odločbi in še dodaja: Sklad od preživninskega zavezanca izterja preživnino (oziroma v večini primerov le del preživnine - višina nadomestila preživnine je glede na starost otroka določena v 21. d členu ZJSRS), ki bi jo na podlagi pravnomočne sodbe ali začasne odredbe sodišča oziroma na podlagi dogovora, sklenjenega pri pristojnem Centru za socialno delo, moral preživninski zavezanec plačevati svojemu otroku. Preživninski zavezanec ima tako še vedno vse možnosti, da neposredno upniku (otroku) plačuje preživnino, ki jo Sklad po 3. odstavku 21. d člena ZJSRS mora upoštevati in za plačani znesek zmanjšati mesečno nakazilo nadomestila preživnine. Preživninski zavezanec kot dolžnik ima možnost kot stranka sodelovati v postopku sodne izterjave v izvršilnem postopku, ki ga Sklad začne zoper svoje dolžnike ob vstopu v terjatev. Po 2. alinei 21.f člena ZJSRS pravica do nadomestila preživnine preneha na zahtevo preživninskega zavezanca, če dokaže, da je plačal vse zapadle preživninske obveznosti in da je za dva meseca v naprej plačal preživninsko obveznost oziroma so sredstva deponirana na sodišču v otrokovo korist, ali če je preživninsko obveznost prevzel tožnikov dolžnik. Glede na vse navedeno meni, da v upravnem postopku priznanja pravice do nadomestila preživnine preživninskemu zavezancu ni mogoče priznati položaja stranke v postopku, zato predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in izpodbijano sodbo razveljavi.

Tožnik v odgovoru na pritožbo tožene stranke ponavlja svoje navedbe v tožbi zoper izpodbijano odločbo in smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo.

Pritožba je utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi ni pravilna in ni zakonita.

Po presoji pritožbenega sodišča namreč ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da tožnik kot preživninski zavezanec zaradi varstva svojih pravnih koristi izkazuje pravni interes za vstop v postopek za priznanje pravice do nadomestila preživnine. V navedenem postopku se odloča o otrokovi pravici do nadomestila, ker se preživninska obveznost, ki je priznana s pravnomočno sodbo, ne plačuje, njena izterjava pa je neuspešna. V tem postopku se torej ne odloča o pravicah in obveznostih preživninskega zavezanca, zato ta v njem nima položaja stranke.

Po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje nima prav, ko meni, da je glede na posebno naravo preživninske obveznosti s prehodom terjatve z otroka na Sklad, za preživninskega zavezanca posredno določena obveznost, s tem pa podan tožnikov pravni interes, da se mu v postopku za priznanje preživninske obveznosti prizna položaj stranke. Glede na stališče, ki ga je Vrhovno sodišče Republike Slovenije sprejelo v zadevi II Ips 649/2001 (sklep z dne 7.2. 2002) in po ustaljeni sodni praksi pritožbenega sodišča na podlagi 28. člena ZJSRS otrokova terjatev do preživninskega zavezanca preide na Sklad z dnem izvršljivosti odločbe o priznanju pravice do nadomestila, kar pomeni, da Sklad ne vstopi v pravice otroka kot upnika le do višine dejansko izplačanih sredstev, ampak do višine pravic, zagotovljenih z ZJSRS, vendar pa zaradi tega preživninski zavezanec kot dolžnik glede na vsebino otrokovega izvršilnega naslova ne more biti na slabšem kot v razmerju do otroka. Ker ima torej tožnik kot preživninski zavezanec zoper Sklad vse ugovore, ki bi jih sicer imel zoper otroka kot upnika, se z izdajo odločbe o priznanju pravice do nadomestila preživnine ne posega neposredno v tožnikovo pravno korist. Zato mu po presoji pritožbenega sodišča tudi ne gre položaj stranke v navedenem postopku. Pravnega interesa pa ne more opreti niti na določbo 21.f člena ZJSRS, saj je ta določba pravna podlaga za drug postopek, ki se začne na zahtevo preživninskega zavezanca in v katerem se z izdajo odločbe ugotovi prenehanje pravice do nadomestila preživnine.

Glede na navedeno pritožbeno sodišče meni, da sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, da je tožnikovi tožbi ugodilo. Zato je na podlagi 3. točke 2. odstavka 77. člena ZUS pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožnikovo tožbo na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno.