Jedro

Zamuda roka za vložitev tožbe zoper dokončni sklep delodajalca zaradi neaktivnosti sindikata, na katerega se je obrnila tožnica, ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Gre za notranje razmerje med tožnico in sindikatom. V kolikor je tožnica za zastopanje pooblastila sindikat in mu dala nalog za vložitev tožbe, bo lahko uveljavila zoper njega odškodnino zaradi škode, ki je nastala, ker tožbe ni pravočasno vložil.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se 3. tč. izreka spremeni tako, da se odmerjeni stroški znižajo na znesek 10.488,00 SIT. V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo predlog tožnice za vrnitev v prejšnje stanje. Tožbo tožnice je zavrglo in sklenilo, da je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 19.228,00 SIT, v roku 8 dni pod izvršbo, predlog tožnice za oprostitev plačila sodnih taks pa je zavrnilo.

Zoper zgoraj navedeni sklep se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožnica iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo obravnavanje. Navaja, da je bila pri vložitvi tožbe res prekludirana, vendar se je pravočasno obrnila na sindikat in ji je zato težko prisoditi odgovornost za zamudo pri vložitvi tožbe. Zato meni, da bi sodišče moralo ugoditi njenemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Nadalje navaja, da ima izkazan materialni temelj za vloženo tožbo oz. zahtevo po 3. tč. tožbe. Po njenem prepričanju bi moralo sodišče, ne glede na zamujene roke, dovoliti vrnitev v prejšnje stanje in omogočiti obravnavanje tožbe po vsebini.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP/77 in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, da pa ni v celoti uporabilo pravilno materialnega prava in sicer v delu, ko je odločalo o stroških postopka.

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje moralo tožničinemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugoditi iz razloga, ker se je pravočasno obrnila za pravno pomoč na sindikalno organizacijo. Tožnica je s tožbo, vloženo dne 28.11.1997, zahtevala povišanje koeficienta vse od 1.10.1991. Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku ugotovilo, da je tožnici bila zadnja odločba s strani tožene stranke izdana dne 16.9.1997, vročena dne 18.9.1997. Navedena odločba je imela pravilen pravni pouk, da lahko tožnica zoper njo ugovarja v roku 15 dni od prejema pri pristojnem sodišču. Tožnica se navedenega roka ni držala, temveč je tožbo vložila šele 28.11.1997, torej po poteku prekluzivnega roka iz 1. odst. 83. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur. l. SFRJ, št. 60/89, 42/90). Tožnica je tožbo vložila priporočeno po pošti dne 28.11.1997, pri čemer se je zavedala, da je rok za pritožbo zamudila in zato predlagala vrnitev v prejšnje stanje. Pri predlogu za vrnitev v prejšnje stanje se je sklicevala na to, da se je po prejemu odločbe obrnila na svoj sindikat, ki pa v 15-dnevnem roku ni vložil tožbe na pristojno sodišče. Za te svoje navedbe tožnica sicer ni ponudila nobenih dokazov. Sicer pa pravilno sodišče ugotavlja, da zamuda roka zaradi neaktivnosti sindikata, na katerega se je obranila tožnica, ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Gre namreč za notranje razmerje med tožnico in sindikatom. V kolikor je tožnica dejansko za zastopanje pooblastila sindikat in mu dala nalog za vložitev tožbe, bo lahko uveljavljala zoper njega odškodnino zaradi škode, ki je nastala, ker ni ravnal v skladu z nalogom stranke.

117. člen ZPP/77 pa določa, da sodišče lahko stranki na njen predlog, če zamudi narok ali rok za kakšno dejanje, dovoli da opravi to dejanje pozneje, če spozna, da je stranka zamudila narok oz. rok iz opravičenega vzroka. Dejstvo, da pooblaščenec ne vloži tožbe v predpisanem roku, brez navedbe kakršnega koli razloga, ne pomeni opravičenega vzroka za zamudo roka. Stranka zato sama odgovarja za izbiro pooblaščenca in kot je bilo že navedbeno ima s tem v zvezi lahko zahtevek le do pooblaščenca, ne more pa uspešno uveljaviti predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi neaktivnosti svojega pooblaščenca.

Glede na vse navedeno je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog tožnice za vrnitev v prejšnje stanje in v posledici tega zavrglo tožbo, vloženo 28.11.1997, kot prepozno.

Utemeljena pa je pritožba tožnice v delu, ki se nanaša na stroške postopka. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje kot potrebne stroške tožene stranke priznalo tudi pregled tožbe (50 točk) in obrazložen dopis stranki (50 točk), kar pa niso potrebni stroški v smislu 155. člena ZPP/77, saj so ti stroški obseženi v Odvetniški tarifi pod odgovorom na tožbo, zato je pritožbeno sodišče priznane stroške znižalo za 100 odvetniški točk, tako da znašajo potrebni stroški 120 odvetniških točk, kar ob vrednosti točke na dan odločanja sodišča prve stopnje 87,40 SIT, znaša 10.488,00 SIT. Ker je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbe Odvetniške tarife (OT - Ur. l. RS, št. 7/95) tar. št. 10, je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 4. tč. 373. člena ZPP/77 v tem delu sklep sodišče prve stopnje spremenilo, tako da je stroške postopka, ki jih je tožnica dolžna povrniti toženi stranki znižalo na 10.488,00 SIT.

Neutemeljena je tudi pritožba tožnice v delu, ki se nanaša na zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks, saj je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je njen predlog zavrnilo, ker tožnica do konca glavne obravnave ni predložila dokumentacije, kot do zahteva 3. odst. 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST - Ur. l. RS, št. 1/90-I - 20/98). Zahtevano dokumentacijo je tožnica predložila šele s pritožbo, kar pa na zakonitost odločitve sodišča prve stopnje ne more vplivati. Tožnica pa lahko uspešno uveljavlja oprostitev plačila sodnih taks od vložitve zahtevane dokumentacije dalje.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče sklenilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Določbe ZPP/77 in ZTPDR je pritožbeno sodišče uporabilo smiselno kot predpisa Republike Slovenije na podlagi 1. odst. 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I in 45/I/94).