17. 11. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., s.p., Ž., iz Z. Z., ki ga zastopa B. B., odvetnik v V., na seji senata dne 26. oktobra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper Sklep Višjega sodišča v Celju št. Cp 593/2003 z dne 26. 6. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah je izdalo sklep o izvršbi št. In 2002/00004 z dne 23. 4. 2002, s katerim je dovolilo izvršbo zoper dolžnika (in stečajnega dolžnika) C. C., d.d., U. U. (v nadaljevanju dolžnik). Ustavni pritožnik (v postopku upnik) je izvršilni predlog vložil na podlagi sklepa o potrjeni prisilni poravnavi Okrožnega sodišča v Celju št. St 28/2000 z dne 20. 12. 2000 ter na podlagi pogodbe o odstopu terjatev, s katero je pridobil terjatev v višini 5.987.229 SIT od Podjetja za urejanje hudournikov, T. (v nadaljevanju PUH).

Terjatev PUH v postopku prisilne poravnave zoper dolžnika ni bila prijavljena, je bila pa ugotovljena kot nesporna.

Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah je ugovor dolžnika s sklepom št. In 02/00004 z dne 31. 1. 2003 zavrnilo. Po pritožbi dolžnika zoper ta sklep je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter sklep sodišča št. In 02/00004 z dne 31. 1. 2003 spremenilo tako, da ga je razveljavilo in izvršilni predlog upnika zavrnilo.

Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) ter v zvezi s tem navaja, da je odločitev sodišča tako očitno napačna, da jo je mogoče označiti za samovoljno. Ker naj bi pritožbeno sodišče v izpodbijanem sklepu tudi ne odgovorilo na ugovor zastaranja, ki ga je uveljavljal dolžnik, naj bi mu bila kršena tudi pravica do pravnega sredstva (25. člen Ustave).

B.

Pritožnik zatrjevano kršitev ustavne pravice iz 22. člena Ustave tudi v ustavni pritožbi utemeljuje s tem, da je izpodbijani sklep pritožbenega sodišča materialnopravno napačen. Kot pritožnik že sam ugotavlja, Ustavno sodišče v skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi le, ali je bila z izpodbijano sodno odločbo kršena kakšna človekova pravica ali temeljna svoboščina.

Iz obrazložitve sklepa Višjega sodišča izhaja, da je svojo odločitev oprlo na tretji odstavek 59. člena v zvezi z drugim odstavkom 64. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 in nasl. - ZPPSL). Ker neprijavljene terjatve niso zajete v sklepu o potrditvi prisilne poravnave, upniki teh terjatev na podlagi sklepa o potrjeni prisilni poravnavi ne pridobijo izvršilnega naslova in zato tudi nimajo pravne podlage za uveljavljanje takšne terjatve v izvršilnem postopku. To pa ne pomeni, da upniki izgubijo pravico do poplačila svojih terjatev pod pogoji iz potrjene prisilne poravnave. Po ustaljeni sodni praksi (Posvetovanje o nekaterih problemih v zvezi s stečaji, Ljubljana, 28. 11. 1996 in 29. 1. 1997), po kateri za vse terjatve, ki niso zajete v sklepu o potrditvi prisilne poravnave zaradi tega, ker so bile v postopku prisilne poravnave prerekane, ali pa sploh niso bile prijavljene, in je sodišče o njih odločilo po sklenjeni prisilni poravnavi, velja, da sodišče v izreku odločbe ugotovi višino terjatve in naloži dolžniku, da plača upniku v skladu s prisilno poravnavo znižani odstotek terjatve.

Glede na navedeno je očitek pritožnika o arbitrarni odločitvi sodišča, s tem pa o kršitvi pravice iz 22. člena, neutemeljen. Pritožnik ob tem sicer omenja odstop od sodne prakse, ki ga Ustavno sodišče po 22. člena Ustave tudi preizkuša, vendar tega ni izkazal.

Neutemeljen je tudi očitek pritožnika glede kršitve pravice do pravnega sredstva. Ustava zagotavlja pravico do pritožbe vsem strankam v postopku. Zgolj dejstvo, da je pritožbeno sodišče odločilo v škodo pritožnika, pa še ne pomeni kršitve pravice iz 25. člena Ustave.

Ker z izpodbijanim sklepom očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger