Jedro

Vsebinska obravnava tretjega o poteku izvršbe ni dopustna, prav tako niso podani razlogi zaradi katerih bi bili določeni predmeti izvzeti iz izvršbe po določbi 6. točke prvega odstavka 79. člena ZIZ, ker naj bi šlo za priznanja tretjega. Sodišče mora namreč najprej ugotoviti, čigav je predmet izvršbe in šele nato lahko v posledičnem ponovnem postopku o opravi izvršbe ugotavlja, ali gre za oprostitve, omejitve ali izvzetja iz izvršbe.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v 3. točki izreka razveljavi.

II. V ostalem se pritožba zavrne in sklep v 1. in 2. točki izreka potrdi.

III. Upnik in tretji krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. S sklepom je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi In 59/2015 z dne 20. 8. 2015, s katerim je bila dovoljena izvršba na premičninah dolžnice, zavrnilo. Sklenilo je, da je tretji v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa lahko začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na zarubljene predmete na naslovu dolžnice dne 2. 9. 2015 ni dopustna. V 2. točki izreka je predlogu tretjega za odlog izvršbe delno ugodilo in izvršbo na premičnine, natančneje navedene v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa, ki jih je zarubil izvršitelj M.B., odložilo do konca postopka za ugotovitev lastništva zarubljenih premičnin pod pogojem, da tretji položi varščino v znesku 6.800,00 EUR v roku 30 dni od prejema sklepa in v 3. točki izreka naložilo tretjemu, da povrne upniku nadaljnje izvršilne stroške v višini 448,00 EUR v roku 8 dni od prejema sklepa, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvega dne po poteku prostovoljnega roka za izpolnitev.

2. Zoper sklep vlaga tretji pravočasno in dovoljeno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) s predlogom, da se pritožbi ugodi, sklep spremeni, podredno pa razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V obrazložitvi pritožbe navaja, da sodišče ni upoštevalo, da je izvršitelj zarubil na rubežnem naroku 2. 9. 2015 premičnine, ki jih nima v posesti dolžnica, temveč so v posesti in lastništvu tretjega, kar je bilo izvršitelju predočeno že ob opravi rubeža. Prav tako sodišče ni upoštevalo, da so določene premičnine izvzete iz izvršbe. Ob tem bi se moral odlog izvršbe po predlogu tretjega nanašati na premičnine, za katere je ta predložil račune ali navedel druge dokaze, ki utemeljujejo nedopustnost izvršbe. To dejstvo bi sodišče moralo po določbi drugega odstavka 73. člena ZIZ ugotavljati zgolj s stopnjo verjetnosti. Znesek varščine je previsok, saj sodišče navaja, da dolžnica ni izključni lastnik teh premičnin, pri čemer zakonska zveza dolžnice in tretjega utemeljuje plačilo varščine le v višini 1/2 vrednosti zarubljenih premičnin. Sodišče tudi ni obrazložilo, ali bi s plačilom varščine bilo ogroženo preživljanje tretjega in njegovega družinskega člana kot dolžnice.

3. Upnik se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Tretji v pritožbenih navedbah za zavrnitev njegovega ugovora podaja razloge, ki bi utemeljevali njegovo utemeljenost, sodišče prve stopnje pa ni štelo, da je ugovor tretjega neutemeljen, torej, da ta po določbi petega odstavka 64. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ne bi bil obrazložen ali, da pravica tretjega ne bi bila verjetno izkazana. Sodišče je moralo, glede na to, da je upnik v odgovoru na ugovor tretjega temu nasprotoval, postopati po določbi drugega odstavka 65. člena ZIZ, saj mora v tem primeru sodišče ugovor zavrniti zaradi posledičnega pravdnega postopka zaradi ugotovitve, da izvršba na predmete ni dopustna.

6. Vsebinska obravnava tretjega o poteku izvršbe ni dopustna, prav tako niso podani razlogi zaradi katerih bi bili določeni predmeti izvzeti iz izvršbe po določbi 6. točke prvega odstavka 79. člena ZIZ, ker naj bi šlo za priznanja tretjega. Sodišče mora namreč najprej ugotoviti, čigav je predmet izvršbe in šele nato lahko v posledičnem ponovnem postopku o opravi izvršbe ugotavlja, ali gre za oprostitve, omejitve ali izvzetja iz izvršbe.

7. Tudi v zvezi z odločanjem o predlogu za odlog izvršbe tretjega je sodišče pravilno postopalo po določbi tretjega in drugega odstavka 73. člena ZIZ. Tretji ni izkazal svoje pravice na predmetih izvršbe s pravnomočno sodno odločbo ali javno listino ali splošno znanim dejstvom. Zato je sodišče moralo ugotavljati izkaz verjetnosti obstoja njegove pravice na teh premičninah in da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo.

8. Ker gre za zakonsko zvezo dolžnice in tretjega, ki živita na skupnem naslovu X, na katerem je izvršitelj zarubil premičnine, je tako ugodilo odlogu izvršbe le v obsegu navedb tretjega, da te ne predstavljajo njuno skupno premoženje oziroma, da gre za posebno premoženje tretjega.

9. Po določbi drugega odstavka 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) predstavlja premoženje, ki ga sta ga zakonca pridobila z delom v času trajanja zakonske zveze, njuno skupno premoženje. Ob tem tretji ne navaja, da izterjava denarne obveznosti dolžnice ne predstavlja obveznosti, ki po splošnih predpisih vzpostavlja nerazdelno odgovornost s skupnim premoženjem po določbi drugega odstavka 56. člena ZZZDR.

10. Glede na višino izterjevane terjatve upnika je izvršitelj opravil obseg rubeža na način, ki ga je štel za potrebnega zaradi poplačila terjatve ter zarubil stvari, kijih ima v posesti dolžnica, kot to določa določba 84. v zvezi s prvim odstavkom 83. člena ZIZ. Izvršitelj je sicer lahko opravil rubež pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, saj je zgolj prodaja stvari po določbi prvega odstavka 92. člena ZIZ časovno vezana na obdobje po pravnomočnosti sklepa o izvršbi.

11. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba tretjega glede višine določene varščine. Po določbi tretjega odstavka 73. člena ZIZ je sodišče po določnem predlogu upnika od tretjega zahtevalo položitev varščine v višini ocenjene vrednosti zarubljenih premičnin, za katere je ugodilo predlogu za odlog izvršbe. To predstavlja zakonsko pravilo, razen, če bi s tako določeno višino varščine bilo ogroženo preživljanje tretjega ali njegovih družinskih članov.

12. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da ne obstaja ogroženost tretjega ali njegovega družinskega člana kot dolžnice. Navedlo je, da živita v skupnem gospodinjstvu in da tretji prejema mesečno pokojnino v višini 1.559,00 EUR, dolžnica pa v višini 890,00 EUR, pri čemer ima tretji prihranke in je lastnik stanovanjske hiše v večji vrednosti ter etažno stanovanje, kmetijska in gozdna zemljišča ter več vredno osebno vozilo znamke BMW, vse skupaj vredno 224.118,00 EUR. Na podlagi tega je utemeljeno odločilo, da s položitvijo varščine kot pogoja za odlog izvršbe ne bi bilo ogroženo preživljanje tretjega in njegove žene kot dolžnice. Tretji tudi ne obrazlaga, zakaj naj bi glede na ugotovitev sodišča bilo ogroženo preživljanje tretjega in dolžnice, še manj pa v ta namen predlaga dokaze in s tem ne izpolnjuje trditvenega in dokaznega bremena po določbi 212. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. O teh dejstvih je imelo sodišče zadostno podlago v podatkih spisa, postopkovni zakon pa tudi ne predvideva vložitve nadaljnje vloge tretjega ali dolžnika na odgovor na ugovor ter odgovor na predlog za odlog izvršbe upnika.

13. Tako je sodišče prve stopnje varščino določilo ob upoštevanju kriterijev po določbi drugega odstavka 39. člena ZIZ, glede na višino uveljavljane denarne terjatve v znesku 34.347,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi po sklepu o izvršbi in ob upoštevanju osebnih in premoženjskih razmer tistega, ki jo je dolžan položiti.

14. Je pa sodišče druge stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava pritožbi v stroškovnem delu v 3. točki izreka ugodilo ter sklep v tem delu po določbi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ razveljavilo. Upniku je namreč sodišče prve stopnje priznalo stroške odgovora na ugovor. Ti stroški pa so vezani glede temelja na načelo uspeha, ki bo ugotovljen šele v morebitni posledični pravdi zaradi nedopustnosti izvršbe. Tako bo sodišče po kriteriju uspeha po določbi 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ lahko odločilo o povrnitvi teh stroškov.

15. Tretji krije sam svoje stroške pritožbenega postopka, saj je uspel le z nesorazmerno majhnim delom terjatve upnika (prvi odstavek 154. člena ZPP in prvi odstavek 165. člena istega zakona v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnikovi stroški odgovora na pritožbo niso potrebni, saj ta s ponavljanjem razlogov sodišča prve stopnje v ničemer prispeval k rešitvi pritožbene zadeve (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).