Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo zavrglo.

Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnik, brez navedbe pritožbenih razlogov, ki v pritožbi navaja, da je sodišče pozvalo upnika, s sklepom z dne 25. 3. 2009, naj dopolni predlog za izvršbo, nakar je upnik z dopisom z dne 15. 4. 2009 sodišču sporočil, da dolžnica dejansko biva na danem naslovu, zato predlaga, da se ji vroči sklep. Upnik je namreč vse račune in opomine pošiljal na naslov P. c. 10/D, K., kjer jih je dolžnica tudi prejela, saj se je na opomin pred izvršbo odzvala z dopisom, kar se vidi iz priložene dopisnice. Priporočeno pošiljko je možno preveriti tudi na pošti. Če dolžnica v dopisih navaja naslov P. 10/D, K., potem zagotovo tam sprejema poštne pošiljke, zato predlaga sodišču, da vroči sklep na danem naslovu.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

Kot izhaja iz podatkov v spisu, je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 25. 3. 2009 pozvalo upnika, da je na predpisanem obrazcu dolžan dopolniti oziroma popraviti predlog za dovolitev izvršbe tako, da popolno opredeli dolžnika, v skladu z določbo prvega odstavka 40. člena ZIZ, saj dolžnik tako, kot je označen v predlogu za izvršbo, ne obstaja v Centralnem registru prebivalstva (v nadaljevanju CRP) oziroma se podatki, ki so navedeni v predlogu za izvršbo, ne ujemajo s podatki, ki so navedeni v CRP, zato so potrebni dodatni podatki o dolžniku. Upnik je na ta poziv sodišča odgovoril, da je dejanski naslov bivanja dolžnice na navedenem naslovu – P. c. 10/D v K., saj dolžnica tam sprejema poštne pošiljke, zato predlaga sodišču, da sklep o izvršbi vroči na danem naslovu.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni niti poskušalo opraviti vročitev na danem naslovu, v skladu s pravili o vročanju, po določbah 139. in 140. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ, temveč je z izpodbijanim sklepom predlog za izvršbo zavrglo že iz razloga, ker je po vpogledu v CRP ugotovilo, da osebe z imenom M. E., na naslovu P. c. 10/d, K., ni našlo, za kar pa ni imelo podlage v navedenih zakonskih določbah in tudi ne v določbah 80. in 81. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ, na katere se sklicuje. Pogoj za vročitev po določbah ZPP, ki se uporabljajo tudi v izvršilnem postopku je dejstvo, da naslovnik na naslovu, kjer se poskuša (v konkretnem primeru prvostopenjsko sodišče niti ni poskušalo opraviti vročitve na danem naslovu) opraviti vročitev, dejansko stanuje. Ni torej pomembno, ali ima tam formalno registrirano prebivališče (kot neutemeljeno meni sodišče prve stopnje po vpogledu v CRP, ki ureja le registrirana prebivališča), ampak je odločilen kraj dejanskega bivanja, na kar utemeljeno opozarja upnik.

Odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog za izvršbo zavrglo še preden je sploh poskusilo opraviti vročitev na danem naslovu je tako nepravilna, zato je bilo potrebno, v skladu s 3. točko 365. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ, sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču v nov postopek. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati navedbo upnika o dejanskem bivanju dolžnice, kamor naj se vročajo sodne pošiljke in opraviti vročitev na danem naslovu, saj bo le tako lahko ugotovilo, kje konkretno dolžnica stanuje in ali je tudi njeno dejansko bivanje na naslovu prijavljenega prebivališča.