Jedro

Navedbe o poplačilu se nanašajo na samo terjatev, zato predstavljajo razloge za ugovor po izteku roka po 56. členu ZIZ, kar je tudi pravilno pojasnjeno v izpodbijanem sklepu, ne predstavljajo pa pravnoupoštevnega ugovornega razloga zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik in dolžnica sama krijeta vsak svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo predlog za izdajo dopolnilnega sklepa, ki ga je dolžnica podala 28. 5. 2021 (1. točka izreka), zavrnilo je ugovor dolžnice z dne 28. 5. 2021 (2. točka izreka) in odločilo, da je dolžnica dolžna upniku povrniti nadaljnje izvršilne stroške v znesku 1.194,62 EUR v roku 8 dni, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (3. točka izreka).

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnica po pooblaščencu in uvodoma uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Navaja, da je bilo sodišče opozorjeno, da je upnikova terjatev v celoti prenehala in da izvršbe ni dopustno nadaljevati. Poleg tega mora upnik že sam, ko prejme poplačilo, umakniti predlog za izvršbo in o tem obvestiti sodišče. Dolžnica je plačala na račun upnika 12. 5. 2021 znesek 5.165,00 EUR, prav tako pa je bil iz njenega računa upniku nakazan: 3. 6. 2020 znesek 508,00 EUR, 22. 4. 2021 znesek 2.184,00 EUR, 28. 5. 2021 znesek 1.389,19 EUR in 31. 5. 2021 znesek 1.289,00 EUR. Poleg tega so bila iz računa A. A. zarubljena in odtegnjena denarna sredstva v skupnem znesku 953,63 EUR in prenakazana na račun upnikovega pooblaščenca. Celokupni znesek izvedenih plačil tako znaša 11.488,82 EUR, prav tako pa je dolžnica upniku 11. 5. 2021 plačala znesek 268.295,00 EUR. Ker je upnik v celoti poplačan in ker še vedno vztraja pri postopku izvršbe in hoče izterjati še več, kot znaša njegova terjatev, je s tem uresničil zakonske znake kaznivega dejanja po prvem odstavku 216. člena KZ-1. Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi.

3. Upnik je v odgovoru na pritožbo nasprotoval pritožbenim navedbam in se zavzemal za zavrnitev pritožbe. Priglasil je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

6. Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, je bila s sklepom sodišča prve stopnje z dne 17. 5. 2021 nadaljevana izvršba In 392/1995 Okrajnega sodišča v Ljubljani z novim izvršilnim sredstvom, z zaznambo sklepa o izvršbi, cenitvijo in prodajo dolžničinih nepremičnin.

7. Po določbi tretjega odstavka 34. člena ZIZ lahko dovoli sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da lahko zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ali predmetom dolžnik vloži ugovor le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo na novem sredstvu ali predmetu, kar pomeni, da lahko ugovarja le zoper novo sredstvo ali predmet izvršbe.1

8. S plačilom zneska 268.295,00 EUR na račun upnika dne 11. 5. 2021, s katerim je potrditvah dolžnice bila terjatev v celoti poplačana, dolžnica ni zatrjevala nobenega izmed ugovornih razlogov, ki bi se nanašali na novo izvršilno sredstvo. V pritožbi zato dolžnica neutemeljeno ponovno izpostavlja, da zaradi poplačila terjatve sodišče nadaljevanja izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ne bi smelo dovoliti. Navedbe o poplačilu se nanašajo na samo terjatev, zato predstavljajo razloge za ugovor po izteku roka po 56. členu ZIZ,2 kar je tudi pravilno pojasnjeno v izpodbijanem sklepu, ne predstavljajo pa pravnoupoštevnega ugovornega razloga, zaradi katerega sodišče ne bi smelo dovoliti nadaljevanja izvršbe z novim izvršilnim sredstvom.

9. Dolžnica v pritožbi še dodatno navaja zneske in datume plačil, ki so bili poleg zneska 268.295,00 EUR plačani na račun predmetne terjatve (ta plačila po pritožbenih trditvah dolžnice skupaj znašajo 11.488,82 EUR), vendar s tem dolžnica ne more izpodbiti pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa, saj te navedbe ne predstavljajo ugovornega razloga zoper sklep z dne 17. 5. 2021. S sklepom z dne 17. 5. 2021, sodišče prve stopnje ni odločalo o višini terjatve niti o njenem prenehanju vsled poplačila, ampak je po predlogu upnika in skladno s tretjim odstavkom 34. člena ZIZ odločilo le o dovolitvi izvršbe na dodatno sredstvo.

10. Ker pritožba ni utemeljena, sodišče druge stopnje pa tudi pri preizkusu izpodbijanega sklepa iz razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ, ni zasledilo nobenih kršitev, je bilo potrebno pritožbo zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena ZPP in 15. člen ZIZ).

11. Ker dolžnica s pritožbo ni bila uspešna, sama krije pritožbene stroške, saj ji upnik pritožbenih stroškov ni povzročil neutemeljeno (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Prav tako upnik sam krije stroške odgovora na pritožbo, saj v odgovoru ni navedel ničesar, kar bi pripomoglo k vsebinski odločitvi sodišča druge stopnje, zato v zvezi z njim nastalih stroškov ni šteti za potrebnih izvršilnih stroškov (peti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Prim. Načelno pravno mnenje VS RS z občne seje 18. in 19. 6. 1996. 2 Kot izhaja iz dopisa Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 7. 6. 2021 je dolžnica v zadevi In 392/1995 dne 28. 5. 2021 vložila ugovor po izteku roka, v katerem je podala identične trditve o prenehanju upnikove terjatve, o katerem pa glede na podatke spisa še ni odločeno.