Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata 16. januarja 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
sklenilo:
Ustavna pritožba zoper sodbo Okrajnega sodišča na Ptuju št. PR 1900/2005 z dne 30. 8. 2006 se ne sprejme.
1.Pritožnik izpodbija sodbo Okrajnega sodišča, s katero je bila zavrnjena zahteva za sodno varstvo, vložena zoper plačilni nalog Policijske postaje Gorišnica št. 70376328 z dne 29. 6. 2005. S plačilnim nalogom je bila pritožniku zaradi storitve prekrška po petem odstavku 83. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/04 in nasl. – ZVCP-1) izrečena globa v višini 20.000 tolarjev. Predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi.
2.Pritožnik v ustavni pritožbi navaja, da pritožba zoper izpodbijano sodbo ni dopustna, zato je sodišče kršilo vse zakone, tako materialne kot procesne. Sodišče naj ne bi izvedlo nobenega predlaganega dokaza obrambe, zaslišalo prič in dalo obdolžencu možnost zagovora. S tem naj bi sodišče kršilo pravico do sodnega varstva in pravico do obrambe (29. člen Ustave). Zatrjuje tudi napačno uporabo prava.
3.V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.
4.Odločitvi organov za postopek o prekrških ne moreta imeti pomembnejših posledic za pritožnika. Izrečena denarna kazen v višini 20.000 tolarjev za pritožnika ne more imeti takšnega pomena, da bi upravičevala presojo pred Ustavnim sodiščem kot najvišjim organom sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
5.Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (prvi odstavek 50. člena ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Ustavnemu sodišču ni bilo treba ponovno odločati o ustavnopravno relevantnih vidikih pritožbe, ker se je do njih že opredelilo ali pa so očitki pritožnika zgolj splošni, tako da jih Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti.
6.Ker od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in ker morebitna kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine za pritožnika ni imela pomembnejših posledic, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednik senata
dr. Zvonko Fišer