Jedro

Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Revizija proti zavrnitvi zahtevka za povrnitev premoženjske škode se zavrže, v ostalem se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je razsodilo, da je toženka dolžna plačati tožniku 1.800.000 SIT (7.511,2 EUR) s pripadajočimi zamudnimi obrestmi in mu povrniti odmerjene pravdne stroške. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo.

Pritožbeno sodišče je pritožbi obeh pravdnih strank zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Proti sodbi pritožbenega sodišča je iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka vložil revizijo tožnik. Revizijskemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Trdi, da mu pripada višja odškodnina, ker je na sodbo čakal osem let in ker mu za obdobje pred 1.1.2002 niso bile prisojene zamudne obresti. Prvostopenjsko sodišče je pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti upoštevalo, da je bil le delno prikrajšan pri športnih aktivnostih, čeprav nobena stranka ni zatrjevala, da je zgolj delno prikrajšan za športno udejstvovanje. Dokazal pa je tudi, da je prikrajšan prav za vse športe, s katerimi se je pred nesrečo ukvarjal. Pred nezgodo se je ukvarjal tudi z jadralnim padalstvom in kolesarjenjem, tega pa danes ne more več početi. Ker športi med seboj niso substituti, sodišči ne bi smeli izhajati iz dejstva, da mu drugi športi nudijo enako zadovoljstvo. Trdi tudi, da je toženka podala ugovor zastaranja prepozno in da je bil zato napačno zavrnjen zahtevek iz naslova materialne škode. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija proti odločitvi o zavrnitvi zahtevka za povrnitev premoženjske škode ni dovoljena, v ostalem pa ni utemeljena. Dopustnost revizije proti odločitvam o zahtevkih tožnika za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo in za premoženjsko škodo je treba presojati po vrednosti vsakega od njih, saj ne temeljita na isti pravni in dejanski podlagi (drugi odstavek 41. člena ZPP - Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/2007, ZPP-UPB3). Ker vrednost izpodbijanega dela odločitve o zahtevku za povrnitev premoženjske škode v znesku 713.833 SIT (sedaj 2.978,77 EUR) ne presega revizijskega praga 1.000.000 SIT (sedaj 4.172,93 EUR), revizija v tem delu ni dovoljena (drugi odstavek 367. člena ZPP). Na podlagi 377. člena ZPP jo je revizijsko sodišče v tem delu zavrglo.

Neutemeljeni so revizijski očitki o bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka. Pritožbeno sodišče je ustrezno odgovorilo na tožnikove pritožbene očitke, da je prvostopenjsko sodišče brez trditvene podlage ugotovilo, da ni splošno prikrajšan za športne aktivnosti. Prvostopenjsko sodišče je kljub temu, da tožnik ni zatrjeval, da se je pred poškodbo ukvarjal s športom, upoštevalo, da je zaradi poškodbe oviran pri določenih športnih aktivnostih. S tem je upoštevalo le dejstva, ki so tožniku v korist in mu zaradi tega ni prisodilo nižje odškodnine. S trditvami, da je dokazal, da je prikrajšan prav za vse športe, s katerimi se je pred nesrečo ukvarjal, pa revizija nedopustno izpodbija ugotovljeno dejansko stanje (tretji odstavek 370. člena ZPP). Revizijsko sodišče, ki je vezano na dejanske ugotovitve nižjih sodišč, tudi ni upoštevalo drugih revizijskih navedb, ki odstopajo od ugotovitev nižjih sodišč o obstoju, trajanju in stopnji tožnikovih telesnih in duševnih bolečin ter strahu.

Pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo sta sodišči ustrezno upoštevali merila iz 200. in 203. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl., ki se v tej zadevi uporablja na podlagi 1060. člena Obligacijskega zakonika, Uradni list RS, št. 83/2001 in nasl.). Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije, ki zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih bolečin ter strahu in glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine, ki pri odmeri denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, pa tudi to, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom.

Tožnik je v prometni nesreči 21.12.1997 utrpel udarnino vrha desnega komolca in udarnino vratne hrbtenice. Okoliščine o trajanju in stopnji njegovih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, strahu ter duševnih bolečin so razvidne iz obširnih razlogov na četrti do osmi strani sodbe prvostopenjskega sodišča ter na četrti in peti strani sodbe pritožbenega sodišča, zato jih revizijsko sodišče ne bo ponavljalo. Za telesne bolečine ter nevšečnosti med zdravljenjem sta mu sodišči prisodili odškodnino v višini 500.000 SIT (sedaj 2.086,46 EUR), za strah 200.000 SIT (sedaj 834,59 EUR) ter za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 1.000.000 SIT (sedaj 4.172,93 EUR). S tem sta tožnikovo nepremoženjsko škodo ustrezno uvrstili v širši okvir, in sicer s primerjavo prisoj za podobne vrste škode in z upoštevanjem razmerij med manjšimi in večjimi škodami. Odškodnina, ki je bila prisojena tožniku, pomeni v času izdaje prvostopenjske sodbe 10 povprečnih neto plač in tudi po presoji revizijskega sodišča predstavlja pravično zadoščenje za nastalo mu nepremoženjsko škodo. Revizija se zato neutemeljeno zavzema za njeno zvišanje. Zvišanja ne utemeljuje niti trajanje tega pravdnega postopka, zlasti ob upoštevanju, da sta sodišči odškodnino odmerili po cenah na dan izdaje sodne odločbe in da sta zamudne obresti, katerih plačilo je tožnik zahteval od 18.12.2000 dalje, prisodili že od 1.1.2002 dalje. Poleg tega bo lahko tožnik odškodnino za škodo, ki mu je morebiti nastala zaradi trajanja pravdnega postopka, uveljavljal v drugem postopku.

Ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP tožnikovo revizijo v dovoljenem delu zavrnilo in z njo tudi priglašene revizijske stroške.