Jedro

Vrhovno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka v predlogu za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno višje sodišče, glede ravnanja sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani nima konkretnih pripomb. Vse njene navedbe se substancirano nanašajo na delo oziroma ravnanje sodnikov sodišča prve stopnje. Tožeča stranka torej v predlogu vsebinsko ne pojasni, zakaj bi bilo tudi sodišče druge stopnje oziroma posamezni sodniki tega sodišča pristranski oziroma ne bi bili zmožni objektivno nepristranskega odločanja.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Pred sodiščem druge stopnje je v teku postopek zaradi pritožbe tožeče stranke zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 323/2025-III z dne 26. 4. 2024. V uvodu pritožbe tožeča stranka pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da odločitev razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, vendar s prenosom delegacije pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. V zadnji (VI.) točki pritožbe (strani 25-32) predlaga tudi, da o pritožbi odloči drugo višje sodišče v Sloveniji, ki ni Višje sodišče v Ljubljani.

2.Gre za samostojni pritožbeni razlog, zaradi katerega je treba izpodbijano sodbo razveljaviti. Prav tako je treba zadevo dodeliti drugemu stvarno pristojnemu sodišču, če bo pritožbeno sodišče zadevo razveljavilo in vrnilo v ponovno obravnavo. Podpredsednica sodišča prve stopnje, ki je hkrati tudi sodeča sodnica v predmetni zadevi, je namreč poslala e-poštna sporočila, iz katerih izhaja več elementov, ki kažejo, da je celotno sodišče prve in druge stopnje pristransko in da je videz objektivnega, pravičnega in nepristranskega sojenja nepovratno okrnjen. V sporočilu z dne 12. 1. 2017 z naslovom "A." poziva, da se organizirajo in podajo skupen predlog za odvzem poslovne sposobnosti tožeči stranki. V nadaljevanju povzema vsebine posameznih sporočil. Njihova posledica je bila odločitev v zadevi II P 1109/2016 sodišča prve stopnje, ki se vodi poleg predmetne zadeve, kjer je sodeča sodnica v nasprotju s pravili ZPP izvajala procesna in druga dejanja mimo trditvene podlage in predlogov strank, med drugim tudi dejanja, ki so se nanašala na postopek za odvzem poslovne sposobnosti tožeči stranki. Nedopustno je, da sodišče, ki vodi postopek brez kakršnegakoli predloga strank v postopku, prične z organizacijo skupnih srečanj, da se o tožeči stranki med sabo pogovarjajo različni sodniki, ki sodijo v različnih zadevah, da se organizira nekakšna skupina in skupno vlaganje predloga za odvzem poslovne sposobnosti itd. Opozarja tudi na ustno odredbo vodje oddelka sodišča prve stopnje, da je treba vse nove tožbe, ki jih bo vložila tožeča stranka, poslati v pregled sodniku, preden bo poslan plačilni nalog za plačilo sodne takse za postopek. Tajno sestajanje različnih sodnikov, mimo vednosti strank in kovanje načrta za odvzem poslovne sposobnosti tožeče stranke, videz nepristranskosti nepovratno ruši do te mere, da noben povprečno razumen človek ne more več utemeljeno verjeti, da tožeči stranki sodi objektivno in nepristransko sodišče. Opozarja tudi na nepravilnosti v postopku, ki je tekel pred Okrajnim sodiščem v Mariboru. Sodišče prve stopnje, vključno s sodečo sodnico v tej zadevi, je bilo že vnaprej odločeno, da tožbi tožeče stranke ne bo ugodeno, kar več kot očitno izhaja iz ravnanj naslovnega sodišča in je delno tudi že potrjeno z izdanimi sodnimi odločbami v nekaterih drugih sodnih postopkih, npr. v postopku III P 1109/2016 in III P 2458/2016.

3.Predlog ni utemeljen.

4.Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so zato drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP).

5.Vrhovno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka v predlogu za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno višje sodišče, glede ravnanja sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani nima konkretnih pripomb. Vse njene navedbe se substancirano nanašajo na delo oziroma ravnanje sodnikov sodišča prve stopnje. Tožeča stranka torej v predlogu vsebinsko ne pojasni, zakaj bi bilo tudi sodišče druge stopnje oziroma posamezni sodniki tega sodišča pristranski oziroma ne bi bili zmožni objektivno nepristranskega odločanja.

6.Predlog za prenos pristojnosti je zato Vrhovno sodišče zavrnilo (67. člen ZPP).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 67

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.