Jedro

Podan je razlog za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici, če je ugotovitveno odločbo, da so izpolnjeni pogoji glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu ter drugi predpisani pogoji, izdala tržna inšpekcija, namesto občinskega upravnega organa, pristojnega za gospodarstvo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo po nadzorstveni pravici odpravila odločbo tržnega inšpektorja Mestne uprave za inšpekcijske službe z dne 4.5.1992. V obrazložitvi svoje odločbe tožena stranka ugotavlja, da je prvostopni organ navedeno odločbo izdal na podlagi določbe 147. člena zakona o podjetjih (Uradni list SFRJ, št.77/88). Po tej določbi podjetje ne more začeti opravljati dejavnosti, če pristojni organ ni izdal odločbe, da so izpolnjeni pogoji glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu ter drugi pogoji predpisani v skladu z zakonom. Za izdajo te odločbe pa ni pristojna tržna inšpekcija ampak občinski upravni organ pristojen za gospodarstvo. Zato je tožena stranka na podlagi določbe 1. odstavka 264. člena v zvezi z določbo 1. točke 1. odstavka 263. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86, v nadaljevanju: ZUP), po nadzorstveni pravici odpravila navedeno odločbo tržnega inšpektorja.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da v izpodbijani odočbi ni navedeno, na katero stranko se nanaša. Tožena stranka je uporabila napačne materialne predpise, saj se določbe ZUP, ki jih citira, nanašajo na nekaj povsem drugega. V odločbi je navedeno, da je izdana na podlagi 1. odstavka 264. člena iz razloga po 1. točki 1.odstavka 263. člena. Toženi organ je verjetno mislil na 1. točko 1. odstavka 262. člena ZUP, ki določa, da se po nadzorstveni pravici odpravi odločba, če jo je izdal nepristojni organ. Tožeča stranka meni, da v obravnavenem primeru ni podan ta razlog, saj je potrebno to določbo presojati tudi v smislu zadnjega odstavka 262. člena ZUP, ki določa, da se po 1. točki 1.odstavka 262. člena ZUP ne more odpraviti odločbe, ki jo je namesto pristojnega upravnega organa izdala skupščina družbenopolitične skupnosti. To smiselno pomeni, da se 1. točka 1. odstavka 262. člena lahko uporabi le za odločbe iz obratne skupine primerov, ko si je upravni organ lastil pristojnost skupščine družbeno politične skupnosti. Po 2. odstavku 262. člena ZUP se lahko odločba po nadzorstveni pravici razveljavi le, če je bil z njo očitno prekršen materialni zakon. V danem primeru pa tudi ta pogoj ni izpolnjen. Odpravljeno odločbo je izdal prvostopni upravni organ, ki je bil do oktobra 1992 edino pristojen za izdajo tovrstnih odločb. Z izpodbijano odločbo se postavlja pod vprašaj zakonitost poslovanja tožeče stranke v preteklosti in v naprej, čeprav tožeča stranka ni v ničemer zakrivila nastale situacije. Predlaga razveljavitev izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise v tej zadevi, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Že citirani zakon o podjetjih (ZPod) ne določa, kateri organ je pristojen izdati odločbo po 147. členu tega zakona, da so izpolnjeni predpisani pogoji za opravljanje gospodarske dejavnosti. Ker ugotovitev teh pogojev ni inšpekcijski ukrep, je za izdajo te upravne odločbe po naravi stvari (20. člen ZUP) pristojen občinski upravni organ pristojen za gospodarstvo. Zato je, po presoji sodišča, tožena stranka imela zakonsko podlago za izdajo izpodbijane odločbe.

Po določbi 1.točke 1.odstavka 263. člena ZUP se po nadzorstveni pravici odpravi dokončna odločba, če jo je izdal stvarno nepristojen organ. Določba 3. odstavka 263. člena ZUP pa pomeni izjemo od 1. točke 1. odstavka navedenega člena, da se ne more odpraviti odločba, ki jo je namesto upravnega organa izdala skupščina družbenopolitične skupnosti. Zato te izjeme ni mogoče razlagati na način kot določbo 3. odstavka 263. člena ZUP razlaga tožeča stranka - da se po nadzorstveni pravici lahko odpravi le odločba, ki jo je upravni organ izdal iz pristojnosti skupščine družbenopolitične skupnosti.

V 263. členu so posebej določeni pogoji za odpravo odločbe in pogoji za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici. V obravnavanem primeru je tožena stranka z izpodbijano odločbo po nadzorstveni pravici odpravila dokončno odločbo (in ne razveljavila, kot se navaja v tožbi). Zato so brezpredmetne tožbene navedbe, da ni šlo za očitno kršitev materialnega zakona, saj je to zakonski razlog za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici (2. odstavek 263.člena ZUP).

Tožbene navedbe, da v izpodbijani odločbi ni navedeno, na katero stranko se nanaša, so sicer točne, vendar ta pomanjkljivost, po mnenju sodišča, ni take narave, da bi pomenila bistveno kršitev pravil postopka. V izreku izpodbijane odločbe je namreč naveden organ, ki je izdal odločbo, ki jo je tožena stranka po nadzorstveni pravici odpravila, navedena pa sta tudi številka in datum odpravljene odločbe, tako da je odpravljeno odločbo mogoče z vso gotovostjo identificirati.

Zakon o splošnem upravnem postopku, ki se še vedno uporablja, je bil sprejet leta 1956 (Uradni list FLRJ št.51/56), in je bil pozneje večkrat noveliran, trikrat pa je bilo izdano tudi prečiščeno besedilo tega zakona. Izpodbijana odločba se pri citiranju uporabljenih določb tega zakona izrecno sklicuje na določbe (člene) iz prečiščenega besedila zakona, objavljenega v Uradnem listu SFRJ št. 47/86, medtem, ko se tožeča stranka očitno sklicuje na določbe (člene) prejšnjega prečiščenega besedila tega zakona objavljenega v Uradnem listu SFRJ št. 32/78. Zato so neutemeljene tožbene navedbe, da je tožena stranka uporabila oziroma citirala povsem napačen predpis.

Sodišče v upravnem sporu presoja samo zakonitost izpodbijanega upravnega akta. Tožbene navedbe, da tožeča stranka ni zakrivila situacije, v kateri se je znašla po izdaji izpodbijane odločbe, so zato neupoštevne.

Ker so vsi tožbeni ugovori neutemeljeni, je sodišče na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih tožbo zavrnilo. Določbe tega zakona kot tudi drugih citiranih zveznih zakonov je sodišče smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije skladno z določbo 1.odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št.1/91-I).