- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cp 2204/2015
ECLI:SI:VSLJ:2015:II.CP.2204.2015 Civilni oddelek
Povzetek
- Nujni delež in pravica do dedovanjaAli ima pritožnik pravico do nujnega deleža v primeru oporočnega dedovanja?
- Obrazložitev napotitve na pravdoAli je bila odločitev sodišča prve stopnje o napotitvi pritožnika na pravdo ustrezno obrazložena?
- Prekinitev zapuščinskega postopkaKdaj lahko sodišče prekine zapuščinski postopek in kakšne so posledice za dediče?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Pritožnik je zakoniti dedič po pokojnem zapustnikovemu sinu na podlagi vstopne pravice. V konkretnem primeru ima pravico do nujnega deleža, ker gre za oporočno dedovanje. Pritožnik bo lahko napoten na pravdo samo v primeru, če bo podal izjavo, da uveljavlja nujni delež, saj ima samo v takem primeru položaj stranke.
Izrek
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje.
Obrazložitev
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo zapuščinski postopek ter dediča A. A. napotilo na pravdo, da se dedičema B. B. in C. C. v dedni delež všteje kupnina za 240 delnic z oznako K. v višini 15.600,00 EUR, ustanovitev zavarovanja na nepremičnini zapustnika parc. št. 1 k. o. … za kredit pri D. d. d., kredit, ki sta ga prejela B. B. in C. C. pri D. d. d. za zastavljeno nepremičnino.
2. Zoper tak sklep se pritožuje dedič A. A. iz vseh pritožbenih razlogov in v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da sodišče ne obrazloži, iz česa izhaja, da je dedič A. A. uveljavljal, da darilo predstavlja tudi kredit. Kredit je dedičema dala hranilnica in ga bosta morala hranilnici tudi odplačati. Odločitev sodišča prve stopnje, da na pravdo napoti pritožnika, je neobrazložena, saj izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov, zakaj je sodišče prve stopnje štelo, da je pravica pritožnikov manj verjetna.
3. Oporočna dediča in zakonita dedinja so odgovorili na pritožbo in predlagali, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in potrdi izpodbijani sklep.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Sodišče prekine zapuščinski postopek, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna velikost dednega deleža, zlasti vračunanje v dedni delež (člen 210/2 tč. 3 ZD). Pritožnik A. A. je zakoniti dedič po pokojnem zapustnikovemu sinu D. D. na podlagi vstopne pravice. V konkretnem primeru ima pravico do nujnega deleža, ker gre za oporočno dedovanje. Kljub pozivu oporočnih dedičev in zakonite dedinje in sodišča, ali uveljavlja v konkretnem primeru nujni delež, se pritožnik ni izjasnil. Samo v primeru, da pritožnik uveljavlja nujni delež, bo lahko napoten na pravdo, saj ima samo v takem primeru položaj stranke. Odločitev sodišča prve stopnje o napotitvi je zaradi tega preuranjena in bo moralo sodišče od pritožnika zahtevati izjavo o tem, ali uveljavlja nujni delež po zapustniku. Poleg tega bo moralo sodišče opraviti poizvedbe pri D. d. d., kdo je sploh prejel kredit, ali zapustnik ali oporočna dediča, in ali je zapustnik samo porok oziroma je bila ustanovljena hipoteka na njegovi nepremičnini. Pritožnik bo lahko napoten na pravdo samo v primeru, če bo podal izjavo, da uveljavlja nujni delež, sicer bo lahko sodišče zaključilo zapuščinski postopek.
6. Glede na navedeno je bilo pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje. Šele po dopolnitvi postopka v nakazani smeri bo mogoče pravilno odločiti o zadevi (člen 365 tč. 3 ZPP v zvezi s členom 163 ZD).