Jedro

Če stranki primarnega in podrednega zahtevka nista povsem identični, mora sodišče z odločanjem o podrednem zahtevku počakati do pravnomočne zavrnitve primarnega zahtevka.

Izrek

Pritožbi se zavrneta ter se oba izpodbijana sklepa potrdita.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom, ki je povzet v sodbi, odločilo, da bo o podrednem tožbenem zahtevku tožnika zoper tretje toženko ter o pravdnih stroških tretje toženke sodišče odločalo po pravnomočnosti odločitve o primarnem tožbenem zahtevku.

2. Proti takšnemu sklepu je tretje toženka vložila pritožbo, ki jo je naslovila kot pritožbo zoper sodbo in hkrati kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe. Meni, da bi sodišče moralo odločiti o podrednem zahtevku in tudi o pravdnih stroških. Ker ni, naj bi bila podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.

3. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 21. septembra 2012 odločalo o zahtevi tretje toženke za izdajo dopolnilne sodbe in to zahtevo zavrnilo.

4. Tudi proti temu sklepu vlaga pritožbo tretja toženka. Sklicuje se na vse pritožbene razloge ter sodišču predlaga, naj sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje, da bo izdalo dopolnilno sodbo. Meni, da bi moralo sodišče zahtevek zavrniti, saj drugačna odločitev ni mogoča. Prav tako pa meni, da bi moralo sodišče odločiti o stroških postopka, saj bo v nadaljevanju odločalo pod novo opravilno številko.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Tožnik je z nizom primarnih zahtevkov skušal zavarovati svoj upniški položaj. Bistvo primarno uveljavljenega sodnega varstva temelji na tezi o ničnosti pravnih poslov, najprej tistih, katerih stranki sta prvo toženec in drugo toženka, nato pa še tistih, ki sta jih sklenila drugo toženka in tretje toženka.

7. V tožbeni točki VII je tožnik postavil še podredni zahtevek. Tudi z njim je skušal zavarovati svoj upniški položaj in sicer je uveljavljal tako imenovano paulijansko tožbo. Gre torej za različne zahtevke, ki pa so v medsebojni zvezi.

8. Hkrati pa so stranke primarnega in podrednega zahtevka različne. Stranki vsakega posameznega primarnega zahtevka sta namreč tista dva izmed tožencev, ki sta bili pogodbeni stranki posameznega posla. Ker je v vseh teh primerih odločitev nujno za obe toženki lahko le enaka, gre za enotno sosporništvo, kjer se obe toženki štejeta za enotno pravdno stranko (196. člen ZPP (1)). Stranka po podrednem zahtevku pa je le tretje toženka. Stranki po primarnem in podrednem zahtevku sta torej različni.

9. Ker je tako, ne gre le za razmerje med primarnim in podrednim zahtevkom, kjer lahko sodišče o obeh odloči z isto sodbo (tretji odstavek 182. člena ZPP), marveč hkrati tudi za eventualno sosporništvo (192. člen ZPP), kjer pa mora sodišče z odločanjem o podrednem zahtevku počakati na to, da je odločitev o primarnem zahtevku pravnomočna (192. člen ZPP).

10. Ker je tako, je procesno ravnanje sodišča prve stopnje, ki mu tako v pritožbi proti sodbi kot proti sklepu, da se predlog za izdajo dopolnilne sodbe zavrne, pritožnik oporeka pravilnost, pravilno. Pritožbi pa sta iz istega razloga neutemeljeni. Ker ob tem niso podani niti razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in oba izpodbijana sklepa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 – Uradno prečiščeno besedilo; ter poznejše spremembe tega predpisa)