Jedro

Besedilo 15. člena Uredbe o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu je tako pred spremembo kot tudi po spremembi predpisa izplačilo plačilnih pravic vezalo na površine kmetijskih zemljišč, vpisane določeno obdobje v evidenci GERK pri posameznem kmetijskem gospodarstvu.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je bil zavrnjen zahtevek za plačilne pravice – PP travnik brez dovoljenja (točka 2.1. izreka izpodbijane odločbe, ki je predmet tega upravnega spora). Zahtevek je bil zavrnjen na podlagi 15. člena Uredbe o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (Ur. l. RS, št. 99/06-49/07; v nadaljevanju: Uredba). Ugotovljeno je bilo, da površina 3,66 ha v odločbi navedenih GERK-ov ni vpisana v evidenco GERK vsaj 10 mesecev z začetkom od 31. 12. 2006 dalje, zato tožnica ni upravičena do izplačila plačilnih pravic.

Tožnica je vložila pritožbo v delu, ki se nanaša na zahtevek, s katerim je bilo zavrnjeno izplačilo plačilnih pravic – točka 2.1. izreka izpodbijane odločbe. Pritožbeni organ je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno. Po določbi 15. člena Uredbe je nosilec kmetijskega gospodarstva upravičen do izplačila plačilnih pravic oziroma plačilnih pravic z dovoljenjem za upravičene površine iz 7. člena te uredbe, če so površine kmetijskih zemljišč posameznega kmetijskega gospodarstva vpisane v evidenco GERK vsaj 10 mesecev z začetkom od 31. 12. 2006 dalje. To pomeni, da bi morala imeti tožnica vse GERK-e, na katerih zahteva izplačilo plačilnih pravic na celotni prijavljeni površini, na svoj KMG MID vpisane v evidenco GERK najmanj 10 mesecev, z začetkom od 31. 12. 2006 dalje. Pritožbeni organ je vpogledal v evidenco GERK za vse sporne površine, ugotovil kdaj je bil GERK prvič vpisan, kakšne so bile spremembe ter končno, da so bili vsi sporni GERK-i dne 9. 5. 2007 ponovno prepisani na pritožničin KMG MID. Zato pritožbeni organ ugotavlja, da je prvostopni organ pravilno odločil in zavrnil zahtevek za izplačilo plačilnih pravic na spornih površinah zaradi nevpisa GERK-ov na celotni površini v evidenco GERK vsaj deset mesecev z začetkom od 31. 12. 2006 dalje. Pritožbeni organ še dodaja, da je bil 15. člen Uredbe po tem, ko je tožnica vložila zahtevek za izplačilo plačilnih pravic spremenjen. Prvotno je 15. člen določal, da je pogoj vpis GERK-a v evidenco GERK vsaj deset mesecev, sprememba 15. člena pa je pogoj vezala na posamezno kmetijsko gospodarstvo. V obravnavani zadevi je bil uporabljen 15. člen Uredbe – Uradni list RS, št. 49/07 z dne 4. 6. 2007 in je začel veljati dne 12. 6. 2007. Res je, da je sprememba navedenega člena uveljavljena po vložitvi tožničine vloge, vendar je sprememba v korist stranke. Pred navedeno spremembo je namreč 15. člen Uredbe, ki je veljal že v času vložitve tožničine vloge, med drugim določal, da je nosilec kmetijskega gospodarstva upravičen do izplačila plačilnih pravic oziroma plačilnih pravic z dovoljenjem za upravičene površine iz 7. člena te uredbe, če so površine kmetijskih zemljišč posameznega kmetijskega gospodarstva z isto vrsto dejanske rabe vpisane v evidenco GERK vsaj deset mesecev z začetkom od 31. 12. 2006. Sprememba 15. člena Uredbe je odpravila pogoj, da bi morala biti v evidenco GERK vpisana površina kmetijskih zemljišč kmetijskega gospodarstva za isto vrsto dejanske rabe, ampak je lahko raba tudi druga. To pomeni, da sprememba 15. člena Uredbe ni posegla v besedilo, ki določa, da morajo biti GERK-i na katerih zahteva tožnica izplačilo plačilnih pravic na celotni prijavljeni površini na njegov KMG-MID vpisani v evidenco GERK najmanj deset mesecev z začetkom od 31. 12. 2006 dalje.

Tožnica v tožbi navaja, da sta z možem A.A., ki ima tudi svoj KMG-MID … opravila prenos „spornih“ GERK-ov med njunima gospodarstvoma dne 9. 5. 2007, kar je v skladu z določbo 9. člena Uredbe. Zato sta tudi pravilno dobila dodeljene plačilne pravice s strani ARSKTRP. Izpodbijana odločba pa ni upoštevala spremembe 15. člena Uredbe, ki pravico do izplačila veže na pogoj vpisa GERK-a v evidenco GERK-ov vsaj deset mesecev in ne na posamezno kmetijsko gospodarstvo, kot je to določal prvotni člen Uredbe. Sporni GERK-i so namreč v evidenco GERK-ov vpisani že od samega začetka leta 2004, saj ima tožnica določene obveznosti iz izvajanja SKOP programa na njih še danes. Z možem sta sporne GERK-e zamenjala zaradi ločitvenega postopka, ki je v teku. Pri tem sta upoštevala tudi omejitve, ki izhajajo iz obveznosti KOP programa, ki ga oba izvajata. Sodišču zato predlaga, da njeni tožbo ugodi, izpodbijano odločbo pa odpravi.

Toženka v odgovoru na tožbo vztraja na razlogih izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne. Ponavlja, da je res, da je bila sprememba 15. člena Uredbe, ki je relevanten v konkretni zadevi uveljavljena po vložitvi tožničine vloge, vendar je ta sprememba v korist stranke. Pred navedeno spremembo je namreč 15. člen Uredbe, ki je veljal že v času vložitve vloge tožnice, med drugim določal, da je nosilec kmetijskega gospodarstva upravičen do izplačila plačilnih pravic oziroma plačilnih pravic z dovoljenjem za upravičene površine iz 7. člena te Uredbe, če so površine kmetijskih zemljišč posameznega kmetijskega gospodarstva z isto vrsto dejanske rabe vpisane v evidenco GERK vsaj deset mesecev z začetkom od 31. 12. 2006 dalje. Sprememba 15. člena Uredbe pa je odpravila pogoj, da bi morala biti v evidenco GERK vpisana površina kmetijskih zemljišč kmetijskega gospodarstva z isto vrsto dejanske rabe, ampak je lahko raba tudi druga. To tudi pomeni, da sprememba 15. člena Uredbe ni posegla v besedilo, ki določa, da morajo biti GERK-i na katerih zahteva tožnica izplačilo plačilnih pravic na celotni prijavljeni površini vpisani na njen KMG-MID (kmetijsko gospodarstvo) v evidenci GERK najmanj deset mesecev z začetkom od 31. 12. 2006 dalje.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče se strinja z razlogi izpodbijane odločbe in se zato, da se izogne ponavljanju, nanje v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju: ZUS-1) tudi sklicuje.

V zadevi ni sporno, da so bili obravnavani GERK-i v evidenco GERK vpisani 9. 5. 2007, istega dne pa so bili pripisani tudi na tožničino kmetijsko gospodarstvo. Tožnica to pojasnjuje v tožbi, ko navaja, da sta obravnavane GERK-e z možem zamenjala zaradi ločitvenega postopka, ki je v teku.

Tudi po presoji sodišča sprememba 15. člena Uredbe ne vpliva na odločitev v tem upravnem sporu. Tožnica je zbirno vlogo za leto 2007 vložila dne 14. 5. 2007. Prvostopenjski organ je o zahtevku odločal dne 25. 4. 2008 – to je v času, ko je veljalo besedilo 15. člena Uredbe, kot je bilo spremenjeno s spremembo in dopolnitvijo Uredbe, ki je bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije št. 49 dne 4. 6. 2007. Besedilo 15. člena Uredbe je tako pred spremembo kot tudi po spremembi izplačilo plačilnih pravic vezalo na površine kmetijskih zemljišč, vpisane v evidenci GERK pri posameznem kmetijskem gospodarstvu (KMG-MID) vsaj 10 mesecev, z začetkom od 31. 12. 2006 dalje. Nosilec kmetijskega gospodarstva je bil tako do izplačila upravičen le za tiste površine, ki so bile v relevantnem obdobju vpisane v evidenci GERK pri istem kmetijskem gospodarstvu. Sprememba predpisa, na katero se sklicuje tožnica, pa je bila zgolj v tem, da s spremembo, ki je bila uveljavljena 12. 6. 2007, površine kmetijskih zemljišč posameznega kmetijskega gospodarstva niso bile več vezane na isto vrsto dejanske rabe. Ker pa se spor v obravnavani zadevi ne nanaša na vrsto dejanske rabe zemljišč, opisana sprememba predpisa za odločitev v zadevi ni pomembna.

Glede na to, da so bili obravnavani GERK-i v evidenco GERK pri kmetijskem gospodarstvu tožnice vpisani šele 9. 5. 2007, tožnica ne izpolnjuje pogoja iz 1. alineje prvega odstavka 15. člena Uredbe, saj GERK-i pri njenem kmetijskem gospodarstvu v letu 2007 niso bili vpisani vsaj 10 mesecev, kar je pogoj za izplačilo plačilnih pravic. Zato je odločitev o zavrnitvi zahtevka za izplačilo plačilnih pravic pravilna.

Ker je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, odločba pa je po presoji sodišča tudi pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.