Jedro

Določba 4. člena ZRSin terja od organa, ki vodi postopek za izdajo odločbe o hrambi statuta sindikata, da po uradni dolžnosti opravi preizkus, ali se ime, kratica in znak sindikata, ki vloži zahtevo za hrambo statuta sindikata, bistveno in nedvoumno razlikujejo od imena, kratice in znaka drugega sindikata, ki ima svoj statut že v hrambi. V ta namen mora organ po potrebi postopati po določbah 143. člena ZUP ter povabiti k udeležbi v postopku osebe, za katere ugotovi, da imajo pravni interes za udeležbo v postopku.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti št. 10100-2/2014 z dne 21. 11. 2014 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Stroškovni zahtevek stranke z interesom Konfederacije A., se zavrne.

Obrazložitev

1. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju upravni organ) je z izpodbijano odločbo odločilo, da se statut Konfederacije A. hrani pri tem organu ter da je vpisan v evidenco statutov sindikatov dne 21. 11. 2014 pod zap. št. 216. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je Konfederacija A. (skrajšano AAA.) 15. 11. 2014 podala zahtevo za hrambo statuta sindikata. K vlogi je priložila zapisnik ustanovitvenega sestanka, akt o ustanovitvi sindikata ter statut sindikata, katerega hramba se zahteva. Ker je bila zahteva za hrambo statuta vložena v skladu s prvim odstavkom 3. člena Zakona o reprezentativnosti sindikatov (v nadaljevanju ZRSin) ter ker so izpolnjeni vsi pogoji za hrambo, je statut shranjen pri pristojnem organu in vpisan v evidenco statutov sindikatov.

2. Tožnik v tožbi navaja, da se morajo po določbi 4. člena ZRSin ime, kratica in znak sindikata bistveno in nedvoumno razlikovati od imena kratice in znaka drugega sindikata, ki ima svoj statut že v hrambi. Sindikat, ki meni, da se ime, kratica in znak drugega sindikata ne razlikujejo bistveno in nedvoumno od njegovega imena, kratice in znake, opredeljenega v statutu, ki ga že ima v hrambi, ima pravico s tožbo izpodbijati odločbo o hrambi drugega sindikata. Tožnik je konfederacija sindikatov za območje države, ki združuje številne reprezentativne sindikate dejavnosti in poklicev. Ustanovljen je bil že leta 1990, to je pred sprejemom ZRSin ter je bil v poslovni register vpisan 9. 5. 1990, odločba o reprezentativnosti konfederacije pa je bila tožniku izdana 16. 7. 1993. Tožnik je v registru vpisan s popolnim imenom Konfederacija A., v splošnem prometu pa uporablja tudi kratico AAA., pri čemer so to kratico prevzeli v svoje ime tudi številni sindikati, ki so vključeni v tožnika. Ime Konfederacija A. se ne razlikuje bistveno in nedvoumno od imena tožnika, opredeljenega v statutu. Zmeda se ustvarja tudi s kratico AAA., saj nakazuje na povezavo med Konfederacijo A. in sindikati, ki so člani tožnika. Zaradi podobnosti imena in kratice se kršijo pravice tožnika, saj se izkorišča njegovo prepoznavno ime, ki ga je ustvaril s skoraj 25 letnim sindikalnim delovanjem. Zakonodajalec je kot bistven element sindikalnega delovanja določil razlikovanje med posameznimi sindikati, pri čemer sindikati nastopajo v pravnem prometu in nasploh preko svojega imena, kratice in znakov. Na ta način je delavcem brez morebitnih zmot jasno razpoznavno, kateri sindikati so bili ustanovljeni ter katere smernice in interese navedeni sindikati zastopajo v smeri varovanja pravic in interesov članstva. V skladu s tem je razlikovanje med sindikati oziroma zvezami bistveno, morebitna zmeda pa omejuje ustrezno delovanje sindikatov in posledično sindikalno svobodo, kot jo določa 76. člen Ustave RS. Ker po mnenju tožnika novoustanovljena zveza, o katere hrambi statuta je odločeno z izpodbijano odločbo, ne predvideva imena in kratice, ki bi se v tolikšni meri razlikovala od imena tožnika, da ne bi prišlo do zmede v javnosti in članstvu, s čimer se posega v pravice tožnika in krši določbo 76. člena Ustave RS, tožnik predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter odloči, da se iz evidence statutov sindikatov izbriše statut Konfederacije A., zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka. V dokazne namene predlaga zaslišanje zakonitega zastopnika tožnika, prič, katerih imena bodo sporočena naknadno, ter vpogled v izpiska iz portala AJPES za tožnika in Konfederacijo A., vpogled v seznam reprezentativnih sindikatov ter v izpodbijano odločbo.

3. Toženka v odgovoru na tožbo zgolj predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

4. Sodišče je tožbo poslalo v odgovor kot stranki z interesom tudi Konfederaciji A. Ta v odgovoru na tožbo meni, da se njeno ime, tako polno kot kratko bistveno in nedvoumno razlikuje od tožnikovega, in sicer tako oblikovno kot tudi pomensko. Meni, da tožnik pri utemeljevanju podobnosti imen v tožbi pretirava. Prereka tožbene navedbe ter predlaga, naj sodišče v dokazne namene zasliši predsednika Konfederacije A. B.B. in sekretarko Konfederacije A. C.C. ter člane AAA., pa tudi vpogled v izpise AJPES, ki so priloženi. Sodišču predlaga, naj tožbo zavrne ter tožniku naloži v plačilo njene priglašene stroške.

5. Tožba je utemeljena.

6. Sodišče uvodoma ugotavlja, da je tožnik, ki ni bil stranka (oziroma stranski intervenient) postopka za izdajo izpodbijane odločbe, upravičen do vložitve tožbe na podlagi drugega ter v zvezi s tretjim odstavkom 4. člena ZRSin, ter da je ta določba lex specialis glede na določbo prvega odstavka 17. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), po kateri je tožnik oseba, ki je bila stranka ali stranski intervenient v postopku izdaje izpodbijanega akta.

7. V prvem odstavku 4. člena ZRSin je določeno, da se morajo ime, kratica in znak sindikata bistveno in nedvoumno razlikovati od imena, kratice in znaka drugega sindikata, ki ima svoj statut že v hrambi.

8. Navedena zakonska določba po mnenju sodišča terja od organa, ki vodi postopek za izdajo odločbe o hrambi statuta sindikata, da po uradni dolžnosti opravi preizkus, ali se ime, kratica in znak sindikata, ki vloži zahtevo za hrambo statuta sindikata, bistveno in nedvoumno razlikujejo od imena, kratice in znaka drugega sindikata, ki ima svoj statut že v hrambi. V ta namen mora organ po potrebi postopati po določbah 143. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ter povabiti k udeležbi v postopku osebe, za katere ugotovi, da imajo pravni interes za udeležbo v postopku.

9. Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi organ v postopku preizkus v smislu prvega odstavka 4. člena ZRSin opravil. Iz odločbe izhaja zgolj, da je sindikat k zahtevi priložil zapisnik ustanovnega sestanka sindikata, akt o ustanovitvi sindikata ter statut sindikata, katerega hramba se zahteva, in da je bila tako po presoji organa zahteva za hrambo statuta vložena v skladu s prvim odstavkom 3. člena ZRSin ter da so izpolnjeni vsi predpisani pogoji za hrambo.

10. Če pa iz odločbe o hrambi statuta sindikata ni razvidno, da je organ opravil preizkus v smislu prvega odstavka 4. člena ZRSin, preizkus materialne zakonitosti take odločbe ni mogoč. Za preizkus materialne zakonitosti odločbe je namreč med drugim potrebno (poleg jasnega izreka), da so v obrazložitvi dovolj natančno navedene materialnopravne določbe, na katere se odločitev opira ter da je dejansko stanje v vseh materialnopravno bistvenih točkah opisano. Teh zahtev pa po navedenem izpodbijana odločba ne izpolnjuje, zato se je ne da preizkusiti, kar je absolutno bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP ter tako razlog za ugoditev tožbi in odpravo izpodbijane odločbe (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1), glede na to, da sodišče po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve pravil postopka in pravilno uporabo materialnega prava (20. in 40. člen ZUS-1).

11. Sodišče je na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijano odločbo izdal, v nov postopek, v katerem bo ta moral v skladu s četrtim odstavkom tega člena upoštevati stališča glede postopka, ki jih je podalo sodišče v tej sodbi. To pomeni, da bo organ v novem postopku moral opraviti preizkus v smislu prvega odstavka 4. člena ZRSin ter v tem okviru presoditi navedbe tožnika (ki jih bo ta podal, ko ga bo organ pritegnil v postopek) oziroma po potrebi v postopek pritegniti še morebitne druge osebe, ki imajo pravni interes ter nato ponovno odločiti v zadevi, odločitev pa tudi obrazložiti v skladu z zahtevami 214. člena ZUP.

12. Sodišče je tožniku priznalo povrnitev stroškov postopka na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 ter mu odmerilo stroške v višini, ugotovljeni na podlagi drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, povečani za 22 % DDV, ker je tožnikov pooblaščenec zavezanec za DDV.

13. Stroškovni zahtevek stranke z interesom pa je sodišče zavrnilo na podlagi prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku, po katerem mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške (stranka z interesom je v tem upravnem sporu nastopala na strani toženke, ki odločbe ni uspela ubraniti), v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 14. Sodišče je po sodnici posameznici odločilo na podlagi četrte alinee drugega odstavka 13. člena ZUS-1.