Jedro

Po 245. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) se vložitev izbrisne tožbe zaznamuje v zemljiški knjigi. Da je vložena izbrisna tožba so predlagatelji v zemljiškoknjižnem postopku dokazali z listino, saj so predlogu za vpis priložili kopijo tožbe, ki je vložena pri Okrožnem sodišču v K. Sodišče prve stopnje je glede na takšno listino, ki je bila priložena predlogu za vpis zaznambe, pravilno odločilo, ko je dovolilo zaznambo izbrisne tožbe pri spornih nepremičninah. O tem, ali je izbrisna tožba utemeljena ali ne, bo moralo odločiti šele pravdno sodišče v pravdnem postopku in če bo ugotovilo, da izbrisna tožba ni utemeljena, se bo zaznamba tega vpisa v zemljiški knjigi izbrisala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Izbriše se zaznamba nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi izbrisne tožbe tožečih strank A. Č., B. Č. in M. B., zoper toženo stranko B. L. zaradi neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice, vložene pri Okrožnem sodišču v K. dne 2.2.2005 pod opr. št. P 64/05 v zvezi z 79. čl. in 245. čl. ZZK-1 dovolilo pri nepremičninah, vpisanih v vl. št. 287 k.o. D., parc. št. 2345, 2346 in 2348 k.o. D., vpisanih kot last L. B., zaznambo izbrisne tožbe zaradi neveljavnosti vpisa lastninske pravice, vložene pri Okrožnem sodišču v K. pod opr. št. P 64/05. Zoper sklep sodišča prve stopnje je vložil lastnik nepremičnin, pri katerih je sodišče prve stopnje dovolilo vpis zaznambe izbrisne tožbe, pritožbo. V pritožbi zatrjuje, da pri spornih nepremičninah, to je parc. št. 2345, 2346 in 2348 k.o. D., ne obstaja nikakršen zemljiškoknjižni vpis, pridobljenih bivših ali sedanjih zemljiškoknjižnih pravic na ime predlagateljev. Izbrisna tožba je zato neutemeljena, saj lahko izbrisno tožbo vloži le oseba, ki je prizadeta v svoji zemljiškoknjižni pravici. Ker tožeča stranka ni prizadeta v takšni pravici, saj nikoli ni imela vpisane lastnine pri teh nepremičninah na svoje ime, je zaznamba nedopustna in predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlog za vpis zavrne.

Predlagatelj je odgovoril na pritožbo. Meni, da se pritožnik spušča v vsebino spora, ki izvira iz vložene izbrisne tožbe, kar pa ni stvar zemljiškoknjižnega, ampak pravdnega sodišča. Predlagatelj je izkazal pravni interes. V tožbi je navedel pravno podlago in izkazal pravno nasledstvo po materi, pok. F. Č., ki je sporne nepremičnine kupila. Predlaga, da se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Po 245. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) se vložitev izbrisne tožbe zaznamuje v zemljiški knjigi. Da je vložena izbrisna tožba so predlagatelji v zemljiškoknjižnem postopku dokazali z listino, saj so predlogu za vpis priložili kopijo tožbe, ki je vložena pri Okrožnem sodišču v Kopru. To za predlagani vpis zadošča, ali je izbrisna tožba utemeljena ali ne, bo moralo odločiti pravdno sodišče. Iz priložene izbrisne tožbe dovolj jasno sledi, da zahteva tožeča stranka vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, to je ponoven vpis lastninske pravice na spornih nepremičninah na prejšnjega zemljiškoknjižnega lastnika I. V., ki je po navedbah izbrisne tožbe sporne nepremičnine prodal pravni prednici predlagateljev, F. Č. Vpis na toženca B. L. je po navedbah izbrisne tožbe neveljaven.

Sodišče prve stopnje je glede na takšno listino, ki je bila priložena predlogu za vpis zaznambe, pravilno odločilo, ko je dovolilo zaznambo izbrisne tožbe pri spornih nepremičninah, zato je pritožba v zemljiški knjigi vpisanega lastnika B. L. zoper ta vpis neutemeljena. O tem, ali je izbrisna tožba utemeljena ali ne, bo moralo odločiti šele pravdno sodišče v pravdnem postopku in če bo ugotovilo, da izbrisna tožba ni utemeljena, se bo zaznamba tega vpisa v zemljiški knjigi izbrisala. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zoper dovoljeni vpis zavrnilo in po 2. tč. 3. odst. 161. čl. ZZK-1 hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.