Jedro

Določitev preživnine

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 4. točki izreka v delu, ki se nanaša na mesečno preživninsko obveznost tožnika, spremeni tako, da za obdobje od 14. 04. 2009 do 13. 03. 2010 znaša 220,00 EUR, od 14. 03. 2010 pa 175,00 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank (točka 1), mladoletnega T.N. dodelilo v vzgojo, varstvo in oskrbo toženki (točka 2), določilo stike med mladoletnim otrokom in tožnikom in sicer tako, da ima do četrtega leta starosti otrok stike s tožencem vsako sredo 4 ure in vsako drugo soboto v mesecu po 8 ur; po dopolnjenem četrtem letu vsako sredo 4 ure, vsak drugi vikend v mesecu od petka od 18.00 ure do nedelje do 18.00 ure, božične in velikonočne praznike in prvi teden v avgustu (točka 3) ter tožniku naložilo, da je dolžan plačevati mesečno preživnino za mladoletnega otroka v višini 200,00 EUR za obdobje od 14. 04. 2009 do 13. 03. 2010, od 14. 03. 2010 dalje pa 150,00 EUR (točka 4). Kar je zahteval tožnik drugače je prvo sodišče zavrnilo.

2. Toženka v laični pritožbi izpodbija celotno sodbo, razen odločitve, da se mld. otrok dodeli njej v vzgojo, varstvo in oskrbo (točka 2), iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Razvezo zakonske zveze pogojuje z spremembo otrokovega osebnega imena in določitvijo skupnega premoženja. Toženka navaja, da tožnik zaradi odvisnosti od alkohola ni primeren za stike. Dogovorjenih stikov se ne drži, otroka žali, skupaj z materjo se neprimerno obnašata do otroka, kar škodno vpliva na otrokovo vzgojo. Določen obseg stikov ni v korist otroka, ker zanj pomenijo psihično obremenitev. Toženka v pritožbi navaja vrsto življenjskih dogodkov, ki naj bi kazali, da stiki niso v korist otroka. Tožnik ni skrbel za otroka, ko so še živeli v skupnem gospodinjstvu. Tožnik z otrokom dejansko ne bo imel stika, saj opravlja tri izmensko delo. Otrok se bo počutil neljubljenega, če s toženko ne bo nikoli praznoval krščanskih praznikov. Nepravilno je določena preživninska obveznost tožnika, toženka pa v pritožbi bolj podrobno specificira stroške in navaja, da je zaposlena v javnem sektorju, kjer je plača določena, medtem ko je tožnik zaposlen pri privatniku, ki plače izplačuje tudi na roke. Toženka mesečno plačuje tudi kredit, česar prvo sodišče ni upoštevalo.

3. Tožnik je vložil odgovor na pritožbo, v katerem predlaga, da se pritožba zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je deloma utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pri presoji nevzdržnosti kot edinega razloga za razvezo zakonske zveze po 65. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) upoštevalo, da se je toženec leta 2009 odselil, z novo partnerico ima otoka, drugega otroka pa pričakujeta. Navedena dejstva potrjujejo obstoj nevzdržnih razlogov, zato je prvo sodišče utemeljeno razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank. Sprememba otrokovega osebnega imena in določitev skupnega premoženja ni predmet konkretnega spora, zato na te pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo.

6. ZZZDR v 106. členu določa, da ima otrok pravico do stikov z obema staršema in oba starša imata pravico do stikov z otrokom. S stiki se zagotavljajo predvsem otrokove koristi. Pravni standard ''korist otroka'' je vrednostni pojem, ki ga je potrebno konkretizirati z upoštevanjem vseh okoliščin posameznega primera. V otrokovo korist je, da se zdravo razvija, ima skladen osebnostni razvoj in se usposobi za samostojno življenje in delo. Stiki naj bi preprečili odtujitev otroka in hkrati zagotavljali, da otrok pridobi občutek čustvene navezanosti in medsebojne pripadnosti. Sodišče prve stopnje se je pri odločitvi pravilno oprlo na mnenje CSD, iz katerega izhaja, da je v procesu otrokove individualizacije pomembna vloga očeta in da je v korist otroka, da stiki potekajo na način, ki omogoča otroku čustveno vez z očetom. Prav tako je pravilno verjelo tožniku, da abstinira od 14. 06. 2008, kar je to natančno obrazložil na glavni obravnavi, poleg tega pritožnica, ne navaja nobenih dejstev in dokazov, ne v fazi sojenja na prvi stopnji, ne v pritožbi, zakaj temu ne verjame. V postopku pred sodiščem prve stopnje je bilo ugotovljeno, da ima tožnik urejeno skupno gospodinjstvo s svojim drugim otrokom in novo partnerko, zato ni moč slediti pritožbenim navedbam toženke, da obstaja bojazen, da bo tožnik odpeljal otroka iz Slovenije. Tudi zatrjevano nedostojno vedenje tožnika oziroma njegove matere do otroka ni bilo dokazano, saj iz mnenja CSD izhaja, da naj bi se vzpostavili redni stiki tožnika z otrokom. Neutemeljene so navedbe toženke, da obseg stikov ni v koristi otroka, saj naj bi zanj predstavljale psihično obremenitev, tudi iz razloga, ker je nedonošenček, in da tožnik ni preživljal prostega časa z otrokom in zato stiki med tožnikom in otrokom ne bi bili v otrokovo korist. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, na podlagi izpovedb pravdnih strank in zapisnikov CSD, da stiki ne potekajo redno, oz. jih je malo. Iz navedenih razlogov je prvo sodišče pravilno določilo prehodno obdobje (do dopolnjenega četrtega leta starosti otroka), v katerem se bo otrok na tožnika še navajal in še ne bo pri njem prespal, po tem času pa bo otrok pri tožniku lahko tudi prespal. Kot je bilo ugotovljeno na prvi stopnji, se tožnik zaveda, da glede na malo število stikov, se ga bo otrok moral še navaditi in se bo zato tožnik moral temu prilagajati, da prepreči psihično obremenitev otroka. Poleg tega pa je tudi na toženki, da ne le opusti vse, kar bi tožniku oteževalo stike, ampak tudi da z aktivnim ravnanjem poskuša vzpostaviti pri otroku ustrezen pozitiven odnos do stikov s tožnikom.

7. Neutemeljene so navedbe toženke, da si zaradi določenih stikov, skupaj z otrokom ne more privoščiti dopusta več kot nekaj dni. Toženka bo lahko koristila en teden dopusta od srede do naslednje srede v času, ko otrok med vikendom ne bo pri tožniku, kar pa ustreza tudi enemu tednu dopusta tožnika z otrokom, vedno pa obstaja možnost dogovora med pravdnima strankama, da stike s sporazumom tudi spremenita na način, ki bo sledil potrebam pravdnih strank, ki bodo hkrati v korist otroka. Sodišče prve stopnje je pri svoji odločitvi upoštevalo predlog tožnika, da otrok z njim preživi božične in velikonočne praznike, čemur toženka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni opredeljeno ugovarjala, vse ostale praznike bo otrok pri toženki, nenazadnje bo otrok do četrtega leta starosti vse praznike in počitnice preživel s toženko.

8. Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne sposobnosti zavezanca (129. člen ZZZDR). Sodišče prve stopnje je ocenilo potrebe otroka na podlagi izpovedbe toženke in splošno znanih potreb otrok primerljive starosti na 350 EUR mesečno in sicer 30,00 EUR stanovanjski stroški (voda, elektrika, tv), 30,00 EUR ogrevanje, 60,00 EUR hrana, 15,00 EUR obutev, 25,00 EUR oblačila, 25,00 EUR osebna higiena, frizer, pralni praški, čistila, 15,00 EUR igrače, knjige, revije, športna oprema, 15,00 EUR lutkovne predstave, živalski vrt in bazen, 5,00 EUR dopust in vrtec 130 EUR. Pritožnica se pritožuje in navaja, da znašajo stroški otroka 620 EUR mesečno. Utemeljeno se pritožuje glede stanovanjskih stroškov in ogrevanja, ko zatrjuje, da znašajo 77,03 EUR in ne le 60 EUR. Po oceni pritožbenega sodišča je tudi primerna ocena stroškov prehrane za otroka 100,00 EUR mesečno kot jih zatrjuje toženka. Prav tako so po oceni pritožnega sodišča prenizko ocenjeni stroški za zimski in letni dopust, in so primerni mesečni stroški 15,00 EUR. Pretirana pa so zatrjevani stroški pritožnice glede obutev in obleke v višini 46,83 EUR, športne opreme in igrač 11,25 EUR, stroškov za praznovanje rojstnih dni 16,60 EUR in ostalih stroškov 115,83 EUR. V skladu z drugim odstavkom 129a. člena ZZZDR mora preživnina zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti otroškega bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka. Kakšen obseg potreb je mogoče uresničiti, je odvisno od preživninskih sposobnosti staršev; večje ko so zmožnosti (obeh) staršev, večji obseg potreb je možno zadovoljiti (od tistih najbolj primarnih in nujnih, do tistih, ki predstavljajo nematerialne potrebe in potrebe po prostočasnih aktivnostih) in obratno. Ob upoštevanju navedenih okoliščin, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da znašajo mesečni preživninski stroški otroka 417,00 EUR.

9. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženka mesečno zasluži 750,00 EUR, živi v dvočlanskem gospodinjstvu in nima drugih preživninskih obveznosti. Tožnik živi v tričlanskem gospodinjstvu, z otrokom in novo partnerico, ki prejema dohodek. Mesečna plača tožnika je 800,00 EUR. Toženka zmotno meni, da je sodišče prve stopnje upoštevalo kredite, s katerimi ima tožnik obremenjeno plačo, saj iz obrazložitve sodbe izhaja, da je prvo sodišče upoštevalo, da ima tožnik višji dohodek od toženke. Glede na to, da zavezanec ne more na račun obveznosti plačevanja kreditov zmanjšati svoje preživninske obveznosti, so pravno irelevantna navajanja toženke o višini njenih kreditov. Presplošne in nedokazane so navedbe toženke, da naj bi bil tožniku del plače izplačan na roko, pritožbeno sodišče pa je upoštevalo pri določitvi preživnine, da je partnerka tožnika zaposlena.

10. Pritožbeno sodišče je na podlagi ugotovljenih višjih stroškov za otroka tako odločilo, da je tožnik dolžen za čas od 14. 04. 2009 do 13. 03. 2010 plačevati preživnino v višini 220,00 EUR mesečno, od rojstva tožnikovega drugega otroka dne 14. 03. 2010 dalje pa 175,00 EUR mesečno. Preživninsko breme je za tožnika višje do rojstva njegovega drugega otroka, po nastanku nove preživninske obveznosti za tožnika, pa je preživninsko breme toženke sorazmerno višje.

11. Pritožba je bila deloma utemeljena, zato je pritožbeno sodišče v tem delu sodbo spremenilo, v preostalem izpodbijanem in nespremenjenem delu pa pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.