Jedro

Iz izreka izpodbijanega sklepa ne izhaja, kakšne naj bi bile nepravilnosti, komu se očitajo (investitorju, izvajalcu ali obema) in kdaj konkretno naj bi se zgodile.

Niti iz izreka in niti iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja konkretno, kakšno obvestilo naj bi tožnik opustil, tj. katera dela naj bi se izvajala v nasprotju z gradbenimi predpisi (in katerimi), projektom in popisom del (PZI) oziroma kateri vzgrajeni materali naj ne bi bili dokazani z ustreznimi dokumenti.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, sklep Disciplinskega sodišča Inženirske zbornice Slovenije št. 01414-0007/2021-34 z dne 29. 3. 2022 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka v višini 347,70, v 15-ih dneh od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je Disciplinsko sodišče Inženirske zbornice Slovenije (v nadaljevanju IZS ali toženka) tožnika spoznala za krivega, da je kot nadzorni inženir: A) v času gradnje individualne stanovanjske stavbe od 4. 9. 2019 do 1. 3. 2021 opustil ravnanje odgovornega nadzornika, ker investitorja in izvajalca ni obvestil, da se dela na projektu izvajajo v neskladju z gradbenimi predpisi, s projektom in popisom del (PZI) ter da vgrajeni materiali niso bili dokazani z ustreznimi dokumenti in je o ugotovljenih nepravilnostih obvestil pristojno inšpekcijsko službo, ne da bi o teh nepravilnostih predhodno seznanil investitorja in izvajalca. S svojim ravnanjem, storjenim iz malomarnosti, je kršil določbo prvega in tretjega odstavka 64. člena Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ) in, da je B) kot fizična oseba z investitorjem 19. 5. 2019 sklenil in podpisal pogodbo o zagotovitvi strokovnega nadzora nad gradnjo, čeprav bi se kot strokovna oseba moral zavedati, da lahko kot nadzornik sklepa tako pogodbo le gospodarski subjekt in ne fizična oseba. S svojim ravnanjem, storjenim iz malomarnosti, je kršil 2. in 14. člen Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (v nadaljevanju ZAID). Toženka je še ugotovila, da ravnanje pod točko A) predstavlja kršitev prve in devete alineje 14. člena Disciplinskega pravilnika IZS (v nadaljevanju Pravilnik) v povezavi z 2. in 7. členom Kodeksa poklicne etike članov IZS, ravnanje pod točko B) pa predstavlja kršitev prve alineje 14. člena Disciplinskega pravilnika IZS v povezavi z 2. in 7. členom Kodeksa poklicne etike članov IZS. Zaradi izvršitve teh dejanj je tožniku izrekla disciplinsko sankcijo začasni izbris iz imenika IZS za dobo enega leta in šestih mesecev ter odločila, da mora plačati stroške disciplinskega postopka v znesku 2.150,00 EUR.

2.Iz obrazložitve izhaja ugotovitev, da je tožnik storil v obtožbi očitano dejanje, tj. da je šele po vloženi prijavi na IZS o ugotovljenih nepravilnostih obvestil pristojno inšpekcijo, pri čemer o teh nepravilnostih ni predhodno seznanil investitorja in izvajalca. Nadalje je toženka ugotovila, da tožnik pogodbe o zagotovitvi strokovnega nadzorstva nad gradnjo ni podpisal kot samostojni podjetnik, ki opravlja dejavnost. Kršitve je storil iz malomarnosti, saj se ni zavedal, da lahko nastopi prepovedana posledica, pa bi se tega glede na svojo usposobljenost za opravljanje obravnavanega dela moral in mogel zavedati. Navaja še, da predlogu disciplinske tožilke za izrek denarne kazni ni sledila, ker je ugotovila več oteževalnih okoliščin. Tako ni mogla spregledati, da je bil tožniku s sklepom z dne 17. 2. 2020 izrečen opomin, s sklepom z dne 18. 6. 2021 pa sankcija "začasnega" izbrisa iz imenika IZS za dobo enega leta pogojno s preizkusno dobo enega leta. Kršitev pod B) res ni huda in na izrek sankcije nima bistvenega vpliva, kršitev iz A) pa predstavlja opustitev temeljne obveznosti funkcije nadzora.

3.Tožnik se z izpodbijano odločitvijo ne strinja. V tožbi navaja, da je bil dokazni postopek pomanjkljiv, toženka pa mu ni dala možnosti, da se o njenih zaključkih izjavi. Ugovarja zastaranje in trdi, da ni storil opisanih kršitev, saj je opravljal nadzor nad izvedbo enostanovanjske hiše investitorja v skladu s predpisi. Očitki investitorja so neutemeljeni in v drugi smeri, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa. Ko ga je investitor obvestil o problemu zamakanja pri okenskih policah, je vložil veliko časa in truda, da bi ugotovil vzrok. Kritična je bila vlaga, ki je nastala, ker je investitor prehitro zapiral betonske konstrukcije. Tožnik tega v gradbeni dnevnik ni vpisal, ker z njim ni več razpolagal. Trdi, da je pri nadzoru nastopal kot poslovni subjekt. Kot samostojni podjetnik je izdal odločbo, s katero je imenoval za nadzornika fizično osebo. Res je, da pri podpisu na pogodbi ni pripisal s.p., kar pa glede na to, da je samostojni podjetnik fizična oseba, ni nujno. Zato je tudi ta očitek neutemeljen. Opozarja, da ni ravnal naklepno niti iz malomarnosti, pri čemer izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, saj iz njega ne izhaja, v čem naj bi bila malomarnost. Ugovarja še, da je disciplinska sankcija, tudi če bi se ugotovila njegova odgovornost, bistveno prestroga, saj mu je onemogočeno delo in da bi mu lahko toženka izrekla kvečjemu opomin. Predlaga, naj sodišče izpodbijani akt odpravi in postopek ustavi. Uveljavlja tudi povračilo stroškov postopka.

4.Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da iz razlogov sklepa izhajajo vse okoliščine, potrebne, da se ugotovi tožnikova krivda. Opozarja, da so v tožbi predlagani dokazi prepozni, saj tožnik njihove izvedbe ni predlagal v disciplinskem postopku, poleg tega pa niso konkretizirani. Tožnik ne pojasni, katera pomembna dejstva naj bi izhajala iz gradbenega dnevnika. Pavšalen naj bi bil tudi očitek o kršitvi procesnih pravic. Tožnik je na obravnavi priznal, da pri podpisu pogodbe ni uporabil oznake gospodarskega subjekta, tj. s.p., kar pomeni, da dejansko stanje v tem delu ni sporno in toženki ni preostalo drugega, kot da tožnika spozna za krivega očitane kršitve. Predlaga zavrnitev tožbe.

5.Tožba je utemeljena.

6.Sodišče uvodoma zavrača trditev tožnika, da naj bi vodenje disciplinskega postopka zastaralo. Kot v odgovoru na tožbo pravilno opozarja toženka, mora biti po 55. členu Pravilnika predhodni disciplinski postopek končan v enem letu od prejema popolne prijave. Tožnik v tožbi trdi, da je bila prijava zoper njega podana 1. 3. 2021, disciplinski postopek pred disciplinskim sodiščem pa je bil začet 19. 7. 2021. Do zastaranja vodenja predhodnega disciplinskega postopka tako ni prišlo.

7.Nadalje prvi odstavek 30. člena Pravilnika določa, da pregon disciplinske kršitve ni več dovoljen, če je od storjene disciplinske kršitve preteklo več kot pet let. Tožniku je bilo očitano, da naj bi dejanja storil v času od maja 2019 do marca 2021, odločba pa je bila izdana 29. 3. 2022. To pomeni, da tudi pregon kršitve v času izdaje izpodbijane odločbe ni bil zastaran.

8.Po prvi alineji prvega odstavka 14. člena Pravilnika član zbornice stori disciplinsko kršitev zoper inženirsko stroko, če krši predpise, tehnične in druge standarde stroke, kodeks, pravila stroke ali akte zbornice, po deveti alineji pa, če kot vodja nadzora med gradnjo, tudi ko izvaja nadzor v javnem interesu, ne ugotavlja morebitnih zakonsko določenih nepravilnosti, ali ne ustavi gradnje, ki ni skladna z gradbenim dovoljenjem.

9.Toženka tožniku glede dejanja pod A) očita kršitev 64. člena GZ, ki določa, da če vodja nadzora med izvajanjem gradnje ugotovi, da ni pridobljeno predpisano pravnomočno gradbeno dovoljenje, da ni prijavljen začetek gradnje ali da gre za neskladje, ki presega dopustna odstopanja iz 66. člena tega zakona, neskladje z gradbenimi predpisi, ali pa, da vgrajeni gradbeni in drugi proizvodi, inštalacije, tehnološke naprave in oprema ter izvedeni postopki niso dokazani z ustreznimi dokumenti, mora o tem takoj obvestiti investitorja in izvajalca ter ugotovitve in predloge, kako stanje popraviti, vpisati v gradbeni dnevnik (prvi odstavek). Če investitor oziroma izvajalec kljub opozorilu vodje nadzora nepravilnosti ne odpravi, ta gradnjo ustavi oziroma prepreči nastanek škode in nepravilnosti sporoči pristojni inšpekciji (tretji odstavek).

10.V zvezi s tem dejanjem sodišče ugotavlja, da iz izreka izpodbijanega sklepa ne izhaja, kakšne naj bi bile nepravilnosti, komu se očitajo (investitorju, izvajalcu ali obema) in kdaj konkretno naj bi zgodile. Niti iz izreka in niti iz obrazložitve izpodbijanega sklepa tako ne izhaja konkretno, kakšno obvestilo naj bi tožnik opustil, tj. katera dela naj bi se izvajala v nasprotju z gradbenimi predpisi (in katerimi), projektom in popisom del (PZI) oziroma kateri vgrajeni materiali naj ne bi bili dokazani z ustreznimi dokumenti. Toženka je namreč zgolj prepisala dikcijo citirane zakonske določbe, ni pa je konkretizirala. Poleg tega je opisno navedla, da naj bi se nepravilnosti zgodile v času od 4. 9. 2019 do 1. 3. 2021, ko je potekala gradnja. V razlogih izpodbijane odločbe pa se v bistvenem opre na to, da tožnik ni podal nobenih navedb, ki bi izpodbile ugotovitev, da je kršitev prijavil preden je nanjo opozoril investitorja in izvajalca, ampak je zgolj pojasnjeval okoliščine, ki so privedle do prijave.

11.Očitno torej po presoji toženke za ugotovitev kršitve zadostuje, da je tožnik o (nekih) nepravilnostih prej obvestil inšpekcijo kot investitorja, pri čemer naj ne bi bilo relevantno, za kakšne nepravilnosti je šlo. Tako razumevanje izhaja tudi iz odgovora na tožbo. V njem namreč navaja, da tožnik v tožbi ne trdi, da bi o neskladju opozoril investitorja preden je obvestil inšpekcijo, s čimer naj bi torej po mnenju toženke izpodbijal ugotovljeno kršitev. Nadalje v odgovoru na tožbo pojasni, da se v predmetni zadevi obravnava celoten spekter aktivnosti, ki jih je tožnik izvajal v okviru nadzora gradnje stanovanjske stavbe. To pa za ugotovitev kršitve in izrek kazenske sankcije ne zadošča.

12.Po presoji sodišča bistvo 64. člena GZ ni v vrstnem redu, po katerem naj bi moral v primeru neskladja s predpisi ukrepati nadzornik, ampak je v tem, da nadzorniku nalaga skrb in prizadevanje za gradnjo, skladno s predpisi, torej za to, da mora storiti, kar je v njegovi moči, da se morebitna neskladja odpravijo. V tem okviru mu zakon nalaga, da obvesti kršitelja, tj. bodisi izvajalca bodisi investitorja ali oba ter predlaga, kako naj se nepravilnosti odpravijo. Da je izvršitev te obveznosti dokazljiva, jo je treba vpisati v gradbeni dnevnik. Če torej nadzornik obveznosti, da kršitelja opozori na nepravilnosti, med gradnjo objekta ne izpolni, krši zakon, četudi je o kršitvi obvestil inšpekcijo, saj za odpravo nepravilnosti ni storil vsega, kar bi moral.

13.Očitana kršitev prve in četrte alineje 14. člena Pravilnika pomeni tako imenovano blanketno normo, kar pomeni, da kaznovalnopravna norma šele skupaj z dopolnilno normo iz drugega predpisa tvori tisto pravno celoto, ki jo sodišče uporabi glede na ugotovljeno dejansko stanje. Da bi bilo dejanje, ki je kot kršitev opredeljeno z blanketno normo, ustrezno konkretizirano, pa bi morala toženka ne zgolj navesti dopolnilno normo (v tem primeru 64. člen GZ) ampak tudi obrazložiti, v čem konkretno naj bi bila ta norma prekršena. To izhaja tudi iz dejstva, da je disciplinski postopek predlagalni postopek, ki se začne in teče na podlagi zahteve disciplinskega postopka in v okviru njegovega zahtevka.¹ Zahteva za uvedbo disciplinskega postopka pa mora po 57. členu Pravilnika obsegati tudi opis dejanja, iz katerega izhajajo znaki disciplinske kršitve, čas in kraj kršitve ter druge okoliščine, ki so potrebne, da se kršitev kar najbolj natančno označi. Nadalje drugi odstavek 59. člena Pravilnika predsedniku disciplinskega sodišča nalaga, da v primeru, če zahteva za uvedbo disciplinskega postopka ne vsebuje vseh zahtevanih podatkov, zahteva od disciplinskega tožilca, da v postavljenem roku zahtevo dopolni. Če disciplinski tožilec zahteve ne dopolni, predsednik disciplinskega sodišča zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka zavrže, disciplinski postopek pa se zaključi.

14.Zgolj splošna ugotovitev, da je tožnik o nepravilnostih obvestil inšpekcijo, preden je obvestil investitorja in izvajalca, tako ne pomeni ustrezne konkretizacije te kršitve in po presoji sodišča ne zadošča zahtevi po natančni označitvi. Poleg tega toženka v razlogih sklepa doda, da je tožnik sicer zatrjeval, da je investitorja po elektronski pošti opozoril, da se ne sme vseliti v objekt, a je to opozorilo podal po tem, ko je že predhodno obvestil inšpekcijo, kar predstavlja kršitev tretjega odstavka 64. člena GZ. Če naj bi se torej nepravilnost oziroma prijava na inšpekcijo nanašala na vselitev v objekt brez pridobitve uporabnega dovoljenja, to dejanje sploh ne bi bilo zajeto v opustitvi ravnanj po prvem odstavku 64. člena GZ, saj se ne nanaša na neskladnost gradnje ampak na nezakonito uporabo objekta.

15.Glede na navedeno se sodišče ne strinja s stališčem toženke, da so tožnikove navedbe pavšalne. Ob tako splošno očitanem prepovedanem ravnanju, kot izhaja že iz zahteve za uvedbo disciplinskega postopka, mu je lahko tožnik le enako posplošeno ugovarjal.² Tako je zatrjeval (in še trdi), da so se vsa dela izvajala v skladu z gradbenimi predpisi, da je bilo gradbišče prijavljeno, pravilno ograjeno in označeno s predpisano tablo in da je ves čas aktivno izvrševal svojo nalogo nadzora ter da je pooblaščeni izvajalec delo končal brez napak, medtem ko ga za to, da se izvajajo ostala dela, ni nihče obvestil ampak ga je investitor poklical šele, ko se je pojavil kondenz. Šele, če bi toženka (na podlagi ustrezno določene zahteve za uvedbo disciplinskega postopka) tožniku določno pojasnila, do katerih konkretnih nepravilnosti je prišlo, pa nanje ni opozoril naročnika ali izvajalca preden je obvestil inšpektorja oziroma katera konkretna ravnanja naj bi tožnik kot nadzorni inženir v času gradnje individualne stanovanjske stavbe opustil, bi mu omogočila učinkovito obrambo ter sodišču, da izpodbijano odločbo preizkusi.

16.Sodišče tako ob posplošenem izreku in razlogih izpodbijanega sklepa in enako posplošenem tožbenem ugovoru, da nepravilnosti ni bilo, izpodbijane odločbe ne more preizkusiti. Tožniku pa je bila zaradi (pre)splošnega opisa ravnanja, s katerim naj bi opustil svoje obveznosti kršena pravica do izjave, saj se o okoliščinah, relevantnih za odločitev ni mogel izjaviti, ker z njimi ni bil seznanjen.

17.Ravnanje, ki je tožniku očitano pod točko B) je konkretizirano, saj toženka tožniku očita, da je podpisal pogodbo o nadzoru kot fizična oseba namesto kot gospodarski subjekt in da je s tem kršil določbo prve alineje 14. člena Disciplinskega pravilnika in določbo 2. in 14. člena ZAID. Po prvem odstavku 2. člena ZAID imajo v tem zakonu uporabljeni izrazi naslednji pomen: 1. gospodarski subjekt je gospodarska družba, samostojni podjetnik posameznik in druga pravna in fizična oseba, ki je vpisana v Poslovni register Slovenije in opravlja pridobitno dejavnost, 2. zbornica je Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije oziroma Inženirska zbornica Slovenije. Po drugem odstavku 14. člena ZAID pa dejavnost na področju poklicnih nalog pooblaščenih arhitektov in inženirjev lahko opravlja gospodarski subjekt, ki izpolnjuje naslednje pogoje: - da ima v Poslovni register Slovenije vpisano vsaj eno od dejavnosti, ki so s predpisom, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti, opredeljene kot arhitekturno in tehnično projektiranje, tehnično preizkušanje in analiziranje, - da ima za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, zaposlenega vsaj enega pooblaščenega arhitekta ali pooblaščenega inženirja; ali če imajo najmanj polovico deležev v družbi družbeniki, ki so pooblaščeni arhitekti ali inženirji ali gospodarski subjekt, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje arhitekturne in inženirske dejavnosti iz tega zakona in je eden od pooblaščenih arhitektov ali inženirjev hkrati poslovodni organ; ali če je fizična oseba, ki samostojno opravlja arhitekturno ali inženirsko dejavnost za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, sama pooblaščeni arhitekt ali pooblaščeni inženir,- imeti mora zagotovljeno zavarovanje pred odgovornostjo za škodo v skladu s 15. členom tega zakona in- da ni v stečajnem postopku.

18.Iz citiranih določb nedvoumno izhaja, da poklicne naloge pooblaščenih arhitektov in inženirjev lahko opravlja le gospodarski subjekt, torej gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik. Bistveno pri tem je, da izpolnjevanje pogojev varuje naročnika, pogoje pa lahko izpolni le gospodarski subjekt.

19.Toženka je ugotovila, da naj bi tožnik kršil to določbo, ker je podpisal pogodbo z investitorjem kot fizična oseba. Tožnik sam navaja, da bi moral dopisati še oznako s.p. Vendar pa je ves čas postopka zatrjeval, da je pogodbo izvajal kot gospodarski subjekt in da ne gre za kršitev, ker je pogodbo podpisal kot fizična oseba, saj je samostojni podjetnik fizična oseba in ne gospodarska družba.

20.Sodišče s tem v zvezi sodi, da zgolj napačna oznaka subjekta v pogodbi še ne dokazuje, da je dejavnost opravljala fizična oseba. Povedano drugače, če je tožnik podpisal pogodbo tako, da pri podpisu ni dodal oznake s.p., to še ne pomeni, da jo je izvrševal kot fizična oseba, tj. brez izpolnjevanja vseh, v 14. členu predpisanih pogojev in da je za svoje delo zaračunaval kot fizična oseba. O tem, da naj bi tožnik opravljal dejavnost nadzora kot fizična oseba, pa toženka ni izvedla nobenega drugega dokaza. Glede na to sodišče sodi, da tožniku očitana kršitev zgolj z opustitvijo pripisa s.p. pri podpisu pogodbe ni izkazana.

21.Glede na povedano je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo skladno s tretjim odstavkom istega člena vrnilo toženki v ponovni postopek. V zadevi je odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba izpodbijani akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

22.Ker je sodišče tožbi ugodilo, je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 tožnik upravičen do povračila stroškov sodnega postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Zadeva je bila rešena brez glavne obravnave in tožnika je v postopku zastopal odvetnik, zato se mu priznajo stroški upravnega spora v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povečani za 22 % DDV, kar znaša 62,70 EUR, skupaj torej 347,70 EUR. Tožniku je stroške dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od vročitve sodbe. V skladu s točko c) tarifne številke 6 ZST - 1 bo sodna taksa vrnjena tožniku po uradni dolžnosti. V skladu s prvim odstavkom 299. člena OZ zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo.

-------------------------------

1Glej I U 1687/2019, tč.20.

2Pri tem iz upravnega spisa izhaja, da je bila zahteva za uvedbo disciplinskega postopka z dne 19. 7. 2021, tj. pred spremembo, bolj konkretizirana, saj mu je očitala, da investitorja ni opozoril, da mora, če nastopa kot samograditelj, imenovati vodjo gradnje.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Gradbeni zakon (2017) - GZ - člen 64, 64/1, 64/3

Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (2017) - ZAID - člen 14

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Disciplinski pravilnik Inženirske zbornice Slovenije (2018) - člen 14, 57, 59

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.