Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Volilna komisija volilne enote preizkusi, ali je lista kandidatov določena v skladu z zakonom, kar glede na 51. člena ZLV pomeni, da mora preizkusiti, ali je lista določena v skladu s pravili stranke, in če ni, jo zavrne. Specifičnost tovrstnih upravnih sporov je, da sodišče presoja tudi, ali so bila spoštovana pravila kandidacijskih postopkov, ki so urejena v notranjih aktih političnih strank. Vendar to ne pomeni, da se sodišče v presojo teh pravil spušča z enako mero natančnosti in strogosti, kot to velja v drugih vrstah upravnih sporov, kjer gre za razlago in uporabo javno-pravnih predpisov. Sodišče je strogo pri ugotavljanju, ali je bila lista kandidatov sestavljena v skladu z notranjimi pravili politične stranke, kolikor ima to neposreden vpliv na spoštovanje zakonskih pogojev. V konkretnem primeru je sporen zakonski pogoj, da bi morali biti kandidati na listi določeni s tajnim glasovanjem. Toženka ni ugotovila, da niso bili tako določeni, ampak je listo zavrnila, ker iz zapisnika ne izhaja, da je bila lista določena s tajnim glasovanjem; pritožnica pa zatrjuje in dokazuje, da so bili kandidati dejansko določeni s tajnim glasovanjem. Za rešitev tega spora je ključno, kako široko je treba razlagati določbo o možnosti za odpravo formalnih pomanjkljivosti list kandidatov iz drugega odstavka 56. člena ZVDZ. Po sodni praksi Ustavnega sodišča je treba morebitne pomanjkljivosti ali slabosti v postopku oblikovanja list kandidatov presojati z vidika možnosti uresničevanja temeljnega namena zakona (ZLV in ZVDZ), to je uresničevanja volilne pravice iz 43. člena Ustave, in konkretne zakonske določbe. Po mnenju sodišča sicer ni dvoma, da je zapisnik o določitvi kandidatov tista listina, ki je najbolj primerna za to, da vsebuje verodostojno dokumentiran podatek o opravljenem tajnem glasovanju. Vendar to ne pomeni, da omenjenega pogoja predlagatelj ne more izkazati, ob uporabi drugega odstavka 56. člena ZVDZ, po predhodnem pozivu volilne komisije ali brez tega, tudi z drugo listino, ki se navezuje na zapisnik o določitvi kandidatov.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba št. 041-3/2014-2104 z dne 15. 9. 2014 odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.
1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da lista kandidatov z imenom A. za volitve članov Občinskega sveta Občine Kočevje, ki jo je vložil predlagatelj OO A. Kočevje, ni določena v skladu z Zakonom o lokalnih volitvah in se zato zavrne. V obrazložitvi akta je navedeno, da je predlagatelj vložil omenjeno listo in ji priložil: zapisnik sestanka Občinskega odbora A. Kočevje z dne 5. 9. 2014, seznam udeležencev pri delu organa, ki je določil listo kandidatov, podpisana soglasja kandidatov ter Statut stranke A. (v nadaljevanju: Statut). Tožena stranka je najprej ugotovila, da je lista kandidatov vložena pravočasno. Nato tožena stranka ugotavlja, da so v Statutu A. določbe glede lokalne organiziranosti stranke in še zlasti glede pravil, po katerih se določa lista kandidatov za volitve članov občinskega sveta, zelo skope, tako da na podlagi samega Statuta OVK ni mogla presoditi, ali je bila lista kandidatov določena v skladu s pravili stranke. Zato je dne 13. 9. 2014 od predstavnice liste kandidatov zahtevala, da naj predloži še Pravilnik o ustanavljanju, organiziranosti in delovanju lokalnih odborov (šesti odstavek 26. člena Statuta), Pravila Občinskega odbora A. Kočevje, s katerimi je podrobneje določena organiziranost, delovanje in pristojnosti posameznih organov (pri odstavek 27. člena Statuta), Pravilnik o postopku določanja kandidatur ter list kandidatov (tretji odstavek 28. člena Statuta A.) ter seznam članov Občinskega odbora A. Kočevje. Predstavnica liste kandidatov je OVK dne 14. 9. 2014 dostavila Pravilnik o ustanavljanju, organiziranosti in delovanju lokalnih odborov stranke in Pravila o delovanju Občinskega odbora A. Kočevje, za Pravilnik o postopku določanja kandidatur ter list kandidatov pa je povedala, da ga stranka ni sprejela. Pojasnila je še, koliko je približno članov Občinskega odbora A. Kočevje, njihovega seznama pa ni predložila. Je pa predložila tudi seznam vabljenih oziroma prisotnih članov Sveta občinskega odbora A. Kočevje z datumom 5. 9. 2014 ter pisno obrazložitev oziroma dodatna pojasnila. Tožena stranka se nato sklicuje na drugi odstavek 67. člena in 51. člen ZLV ter drugi odstavek 72. člena ZLV, po katerem morajo biti kandidaturi oziroma listi kandidatov, ki jo vloži politična stranka, priložena tudi Pravila politične stranke o določanju kandidatov oziroma list kandidatov ter zapisnik o določitvi kandidatov oziroma list kandidatov.
2. Na podlagi Statuta A., Pravilnika o ustanavljanju, organiziranosti in delovanju lokalnih odborov stranke ter Pravil o delovanju Občinskega odbora A. Kočevje in ob dejstvu, da predlagatelj ni predložil Pravilnika o postopku določanja kandidatur ter list kandidatov, za katerega je trdil, da ga stranka ni sprejela, je OVK lahko ugotovila, da bi moral listo kandidatov določiti Svet občinskega odbora A. Kočevje po izvedenih tajnih volitvah z večino oddanih glasov. Vendar pa iz zapisnika ne izhaja, da bi določil listo kandidatov ta organ Občinskega odbora A. Kočevje. Prav tako iz zapisnika tudi ni razvidno, po kakšnem postopku je bila določena lista kandidatov (kdo je predlagal kandidate, kdo je vodil glasovanje o kandidatih, ali je bil dosežen kvorum in podobno). Predvsem pa iz zapisnika ne izhaja, da je bila lista kandidatov določena s tajnim glasovanjem. Zapis v seznamu vabljenih oziroma prisotnih članov Sveta občinskega odbora A. Kočevje z datumom 5. 9. 2014, ki ga je predstavnica liste kandidatov predložila OVK šele dne 14. 9. 2014, da naj bi Svet občinskega odbora A. določil kandidatno listo s tajnim glasovanjem, ne more popraviti te formalne pomanjkljivosti. Tega seznama namreč ni mogoče šteti za sestavni del zapisnika. Eventualno bi ga bilo moč šteti za sestavni del zapisnika, če bi iz samega zapisnika izhajalo, da ima še kakšno prilogo, ki je sestavni del zapisnika, vendar pa OVK ugotavlja, da temu ni tako. Sicer pa je predlagatelj zapisniku priložil seznam udeležencev pri delu organa, ki je določil listo kandidatov, zato ni jasno, zakaj naj bi bil takrat sestavljen še en seznam, ki se v enem delu (naveden je še šesti udeleženec sestanka) razlikuje od prvotnega seznama. Ker iz zapisnika ne izhaja, da je bila lista kandidatov določena s tajnim glasovanjem, OVK ugotavlja, da ni bila določena v skladu z ZLV. Zato je v skladu s prvim odstavkom 56. člena Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ) v zvezi z drugim odstavkom 74. člena ZLV odločila, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
3. V pritožbi pritožnica pravi, da v skladu z 28. členom Statuta stranke, ki je temeljni akt stranke in s tem nadrejen vsem ostalim aktom stranke, kandidatke in kandidate oziroma liste kandidatk in kandidatov za volitve v organe lokalne skupnosti določi zbor članic in članov lokalnega odbora s tajnim glasovanjem in v skladu z veljavno zakonodajo. V kolikor ima lokalni odbor svet, kandidatke in kandidate oziroma liste kandidatk in kandidatov za volitve v organe lokalne skupnosti določi svet lokalnega odbora. Kot je iz predložene dokumentacije pravilno ugotovila tudi OVK, listo kandidatov za volitve članov občinskega sveta v Občini Kočevje določa Svet občinskega odbora A. Kočevje, in sicer tajno, kar je tudi razvidno iz dokumentacije, ki jo je OVK dostavila predstavnica liste kandidatov 14. 9. 2014, in sicer na zahtevo OVK z dne 13. 9. 2014. 4. Iz dokumentacije nedvoumno izhaja, da je listo kandidatov za volitve članov občinskega sveta v občini Kočevje določil Svet občinskega odbora A. Kočevje, da so pri delu sveta občinskega odbora sodelovali samo člani sveta, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v občini Kočevje in da so listo kandidatov določili tajno, kar so tudi potrdili s svojim podpisom. Ravno tako iz predložene dokumentacije izhaja, da je bil dosežen kvorum oz. sklepčnost sveta občinskega odbora v skladu z 10. členom statuta stranke, saj so se seje sveta občinskega odbora udeležili vsi člani sveta občinskega odbora, ki so bili vabljeni in imajo pravico odločati. OVK pravilno ugotavlja, da le na podlagi priloženega statuta stranke ni mogla presoditi, ali je bila lista kandidatov določena v skladu s pravili stranke. Zato je tudi pozvala predlagatelja, da naknadno predloži akte, ki jih predvideva statut, in sicer poseben pravilnik stranke, ki ureja ustanavljanje, organiziranost in delovanje lokalnih odborov stranke, Pravila o delovanju Občinskega odbora A. Kočevje (v nadaljevanju: pravila lokalnega odbora) ter poseben pravilnik, ki ureja podrobnejši postopek določanja kandidatk in kandidatov ter kandidatnih list za (lokalne) volitve. Glede zadnjega je treba poudariti, da ga politična stranka ni sprejela, ker gre za akt, ki je po izrecni določbi tretjega odstavka 28. člena statuta neobvezen. Predlagatelj kot pritožnik poudarja, da četudi stranka na državni ravni ni sprejela tega pravilnika, to še ne pomeni, da zaradi tega ni mogoče izvesti postopka določitve kandidatov oz. liste kandidatov. OVK se v obrazložitvi svoje odločitve po nepotrebnem ukvarja z vprašanjem števila članov, ki sestavljajo zbor članov (tega po pravilih lokalnega odbora sestavljajo vsi člani stranke, organizirane na teritorialni ravni), prav tako pa je, upoštevajoč pravila lokalnega odbora (kar bo podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju), neupravičeno zahtevala tudi seznam članov tega zbora oz. očitala predlagatelju v obrazložitvi odločbe, da seznama ni predložil. Ta seznam bi seveda bil upošteven, če bi bil za določanje list kandidatov oz. kandidatnih list pristojen (in bi tudi dejansko odločal) zbor vseh članov stranke, organizirane na lokalni ravni, vendar temu v konkretnem primeru ni tako. Zato je predlagatelj tudi predložil naknadno še seznam prisotnih članov pri delu pristojnega organa. Predlagatelj se zaveda, da je zapisnik sestanka pomanjkljiv, nejasen in tudi z napakami (pri sestavljanju zapisnika seje je pomotoma izpadel predstavnik podmladka), vendar so vprašanja, ki jih v obrazložitvi izpostavlja OVK, zgrešena v temelju. Iz naknadno predloženega seznama prisotnih članov Sveta OO A. Kočevje na tajnem glasovanju za določitev kandidatne liste za volitve članov občinskega sveta v Občini Kočevje z dne 5. 9. 2014 (tega predlagatelj pomotoma ni predložil že ob vložitvi kandidature, pri čemer pa ga OVK na to ni opozorila, temveč nasprotno, predlagatelju je izdala potrdilo o predložitvi vseh potrebnih listin), namreč nesporno izhajajo prav vsi pomembnejši odgovori na ta vprašanja. V priloženem seznamu prisotnih članov gre za obstoječo sestavo Sveta OO A. Kočevje, saj je stranka na lokalni ravni trenutno brez enega oz. dveh podpredsednikov, pa tudi dveh članov izvršnega odbora (ki jih predvideva 7. člen pravil lokalnega odbora) nima. Kljub temu je svet v skladu s pravili lokalnega odbora operativen organ, ki lahko zagotavlja sklepčnost (prim. četrti odstavek 10. člena Statuta) in veljavno odloča. Ni tudi potrebno posebej poudarjati (ali zapisovati), da delo organa praviloma vodi njegov predsednik. Skratka, tisto, česar pravila stranke morda posebej in izrecno ne določajo, še ne pomeni, da je nezakonito. Svet OO A. Kočevje je odločal na podlagi 6. člena pravil lokalnega odbora (kar je v skladu z 28. členom statuta, ki tudi predvideva, da v kolikor ima lokalni odbor svet, ta določi kandidate oziroma liste kandidatov za volitve v organe lokalne skupnosti) in določil kandidatno listo soglasno s tajnim glasovanjem (14. člen pravil lokalnega odbora za veljavnost odločitve zahteva večino oddanih glasov, torej relativno večino). Res je sicer, da postopek odločanja pri določanju kandidatov za lokalne volitve v pravilih stranke ali v pravilih lokalnega odbora ni podrobno urejen, vendar bi lahko OVK iz glasovnic za tajno glasovanje (če bi jih zahtevala) nesporno ugotovila, da je bila odločitev na svetu soglasno sprejeta. Iz predložene dokumentacije je prav tako mogoče tudi nedvomno ugotoviti, kateri od navedenih članov sveta imajo volilno pravico v občini. Obseg presoje občinske volilne komisije je nujno sorazmeren obsegu vsebine in stopnji podrobnosti ali splošnosti ureditve postopka določanja kandidatov oz. kandidatnih list, določenih s pravili stranke (ta pravila pa so lahko tako statut stranke kot pravila lokalnega odbora, pa tudi kakšen drug akt predlagatelja). Gre na nek način za okvir pooblastil, ki jih ima občinska volilna komisija pri svojem delu, poleg okvira, ki ga določa zakon. OVK ne dopušča možnosti, da je naknadno predložen seznam priloga zapisniku, ker to pač iz slednjega izrecno ne izhaja. Pritožnik pri tem še enkrat poudarja, da je kandidaturo vložil že v zgodnjih dopoldanskih urah in da mu je OVK izdala potrdilo, iz katerega izhaja, da je predložil vse potrebne priloge. Če bi bil tedaj opozorjen na to, da je potreben še seznam prisotnih članov, bi ta seznam lahko nemudoma priložil in bi bil odpravljen vsakršen dvom, kot ga izpostavlja OVK v obrazložitvi. OVK je tudi sicer v tem delu obrazložitve svoje odločbe precej neprepričljiva, saj bi v dvomu morala preizkusiti, ali je do nezakonitosti (da kandidature ni določil za to pristojen organ) v konkretnem primeru tudi res prišlo. Odločilna pri tem pa je presoja verodostojnosti naknadno predloženega seznama, ki ga je (sicer napačnega) zahtevala OVK in ki ga je (pravega) predlagatelj predložil. Tudi če postopek ni bil izveden povsem perfektno (zaradi pomanjkljivega zapisnika), pa zaradi tega ni mogoče šteti, da je bil izveden nezakonito, če je mogoče iz predloženega seznama prisotnih in podpisanih članov pristojnega organa nedvoumno ugotoviti, da so kandidature določili člani stranke, ki izpolnjujejo pogoje iz drugega stavka 51. člena ZLV. Zgolj zaradi prvotne nejasnosti o tem, ali je bila soglasna odločitev sprejeta na tajnem ali javnem glasovanju, kasneje pa je bila ta nejasnost odpravljena (lahko pa bi bila že ob vložitvi kandidature, če bi bil predlagatelj opozorjen na manjkajočo dokumentacijo), OVK kandidature ne bi smela zavrniti. Upravnemu sodišču predlaga, da odpravi odločitev OVK.
5. Tožena stranka ni odgovorila na tožbo, poslala pa je spise te zadeve.
6. Pritožba je utemeljena.
7. Pritožnica se je sodišču izkazala kot predstavnica liste kandidatov A., zato je po določilu 27. člena ZLV upravičena vložiti pritožbo zoper izpodbijani akt. Pritožbo je vložila pravočasno, saj je pritožnica izpodbijani akt prevzela 15. 9. 2014 ob 13.30 uri, sodišče pa je pritožbo prejelo 17. 9. 2014 ob 11.05 uri, kar je znotraj 48 urnega roka iz 1. odstavka 97. člena ZLV.
8. Iz določila 27. člena Statuta Občine Kočevje izhaja, da ima Občinski svet Občine Kočevje 25 članov, kar na podlagi 3. odstavka 9. člena ZLV pomeni, da se člani občinskega sveta volijo po proporcionalnem načelu.
9. Iz ključnega dela obrazložitve izpodbijanega akta izhaja, da tožena stranka predlagatelju najprej (v 3. odstavku na strani 2 odločbe) očita, da iz „zapisnika ni razvidno, po kakšnem postopku je bila določena lista kandidatov (kdo je predlagal kandidate, kdo je vodil glasovanje o kandidatih, ali je bil dosežen kvorum in podobno). Predvsem pa iz zapisnika ne izhaja, da je bila lista kandidatov določena s tajnim glasovanjem.“ Vendar pa iz nadaljevanja obrazložitve akta (zadnji odstavek obrazložitve akta) izhaja, da liste kandidatov ni zavrnila iz razloga, ker iz zapisnika ne bi bilo razvidno, po kakšnem postopku je bila določena lista kandidatov, ampak zato, „ker iz zapisnika ne izhaja, da je bila lista kandidatov določena s tajnim glasovanjem.“ Tudi iz podatkov v spisu izhaja, da je bil edini razlog za zavrnitev liste dejstvo, da „iz zapisnika ni razvidno, da je bilo izvedeno tajno glasovanje“, kakor je to zabeleženo na strani 6 Poročila OVK – obrazec LV-16 („Odločitev občinske volilne komisije“). Upoštevajoč dejstva, da je tožena stranka po prejemu liste pritožnico pozvala, naj predloži dodatne dokumente, da je tožena stranka predložila določene dokumente in pisno pojasnitev, upoštevajoč razlago tožene stranke o tem, kdaj bi bilo možno šteti naknadno priložen seznam vabljenih oziroma prisotnih članov Sveta OO A. Kočevje z dne 5. 9. 2014 za sestavni del zapisnika, upoštevajoč zakonsko ureditev o obveznosti tajnega glasovanja (tretji stavek 51. člena ZLV v zvezi z 2. odstavkom 67. člena ZLV) ter določilo 2. odstavka 56. člena Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ), ki ureja možnost odprave formalnih pomanjkljivosti liste kandidatov, sodišče ugotavlja, da je razlaga in uporaba ZLV v konkretnem primeru s strani tožene stranke nepravilna iz naslednjih razlogov.
10. V tovrstnem sporu v zvezi z volilno pravico pri presoji zakonitosti izpodbijanega akta pridejo v poštev oziroma mora sodišče obravnavati in utemeljenost pritožbe presojati tudi z vidika notranjih pravil političnih strank. Po 51. členu ZLV namreč politična stranka določi kandidate po postopku, določenem z njenimi pravili. Po določilu 2. odstavka 54. člena ZVDZ (v zvezi z 2. odstavkom 74. člena ZLV) pa volilna komisija volilne enote preizkusi, ali je lista kandidatov določena v skladu z zakonom, kar glede na citirani 51. člena ZLV pomeni, da mora preizkusiti, ali je lista določena v skladu s pravili stranke in če ni, jo zavrne (1. odstavek 56. člena ZVDZ v zvezi z 2. odstavkom 74. člena ZLV). Čeprav gre v teh primerih za spor o zakonitosti aktov volilnih organov (4. odstavek 73. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju: ZUS-1), se pojem „zakonitosti“ ne nanaša samo na uporabo ZLV in ZVDZ, 43. člena Ustave in 3. člena 1. Protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,(1) ampak je specifičnost tovrstnih upravnih sporov v tem, da sodišče presoja tudi, ali pristojni organi spoštujejo pravila kandidacijskih postopkov, ki so urejena v notranjih aktih političnih strank. Vendar pa to ne pomeni, da se Upravno sodišče spušča v presojo notranjih pravil političnih strank o kandidacijskih postopkih z enako mero natančnosti in strogosti, kot to velja v drugih vrstah upravnih sporov, kjer gre za razlago in uporabo javno-pravnih predpisov (Ustave, zakona, mednarodnih pogodb in podzakonskih predpisov). Upravno sodišče je strogo pri ugotavljanju, ali je bila lista kandidatov sestavljena v skladu z notranjimi pravili politične stranke, kolikor ima to neposreden vpliv na spoštovanje zakonskih pogojev. In v konkretnem primeru je sporen zakonski pogoj, da bi morali biti kandidati na predmetni listi določeni s tajnim glasovanjem in tožena stranka ni ugotovila, da niso bili tako določeni, ampak je listo zavrnila, ker iz zapisnika ne izhaja, da je bila lista kandidatov določena s tajnim glasovanjem; pritožnica pa zatrjuje in v tožbi dokazuje, da so bili kandidati dejansko določeni po tajnem glasovanju.
11. Za razrešitev tega upravnega spora je zato ključno vprašanje, kako široko oziroma ozko je treba razlagati določbo o možnosti za odpravo formalnih pomanjkljivosti list kandidatov iz 2. odstavka 56. člena ZVDZ.
12. Iz ustavno-sodne prakse varstva volilne pravice izhaja, da strogost spoštovanja zakonskih pogojev za predložitev list kandidatov ni absolutno formalna. Iz sodne prakse Ustavnega sodišča namreč izhaja, da je treba morebitne pomanjkljivosti ali slabosti v postopku oblikovanja list kandidatov presojati z vidika možnosti uresničevanja temeljnega namena zakona (ZLV in ZVDZ), to je uresničevanja volilne pravice iz 43. člena Ustave, in konkretne določbe, ki je v obravnavanem primeru določba o določitvi kandidatov s tajnim glasovanjem. V sodbi Up-2385/08 z dne 9. 9. 2008 je tako na primer Ustavno sodišče odločilo, da kljub temu, da kandidatna lista ni vsebovala zakonskega pogoja o petdesetih podpisih podpore volivcev, ki ni zgolj formalna pomanjkljivost, ni v neskladju z volilno pravico ravnanje volilne komisije, ki kljub temu predlagatelja kandidatne liste pozove k dopolnitvi kandidatne liste v smislu drugega odstavka 56. člena ZVDZ, „kajti če bi se izkazalo, da ta dejansko razpolaga“ še z že pridobljenimi dodatnimi podpisi podpore, ali da ti le pomotoma niso bili predloženi ipd., potem bi šlo po svoji naravi dejansko za formalno pomanjkljivost, ki ne zahteva novih volilnih opravil v kandidacijskem postopku in ki bi jo bilo torej mogoče odpraviti (ibid. odst. 9). Relevanten je tudi primer, ki daje usmeritve Upravnemu sodišču pri varstvu volilne pravice v upravnem sporu, ko je bilo sicer izkazano, da so pri določanju kandidatov za eno občino sodelovali člani stranke, ki so imeli volilno pravico in stalno prebivališče v drugi občini, a je Ustavno sodišče odločilo, da bi sicer takšno ravnanje lahko pripeljalo do kršitve pravila iz 2. stavka 51. člena ZVDV, vendar pa to po mnenju Ustavnega sodišča ne velja za konkretnem primer. Kajti, tudi če postopek ni bil izveden tako, ni mogoče šteti, da je bil izveden nezakonito, „če je mogoče nedvoumno ugotoviti“, da so kandidature določili (potrdili) člani stranke, ki izpolnjujejo pogoje iz drugega stavka 51. člena ZLV (sodna odločba Ustavnega sodišča v zadevi Up-630/02 z dne 28. 10. 2002, odst. 7).
13. Če te usmeritve v zvezi z 2. odstavkom 56. člena ZVDZ oziroma principe presoje sodišče prenese in uporabi na konkretnem primeru, pride do naslednjih ugotovitev:
14. Ni sporno, da Zapisnik sestanka A. Kočevje z dne 5. 9. 2014 ni vseboval podatka, da je šlo za določanje kandidatov s tajnim glasovanjem. ZLV ali ZVDZ izrecno ne določata, kaj konkretno mora zapisnik o določitvi kandidatov vsebovati; ne more pa biti nobenega dvoma, da je ravno „zapisnik o določitvi kandidatov“ - glede na besedili tretjega stavka 51. člena ZLV in 2. odstavka 72. člena - tista listina, ki je najbolj primerna za to, da vsebuje verodostojno dokumentiran podatek o opravljenem tajnem glasovanju. Vendar pa to ne pomeni, da predlagatelj ne more izkazati pogoja iz 3. stavka 51. člena ZLV tudi z uporabo 2. odstavka 56. člena ZVDZ po predhodnem pozivu OVK ali brez tega in verodostojno izkazati, da je šlo za tajno glasovanje z listino, ki se povezuje ali navezuje na zapisnik o določitvi kandidatov.
15. Poleg tega med strankama ni sporno, da je tožena stranka pozvala pritožnico, da predloži dodatne dokumente, kar pomeni, da je tožeča stranka upravičeno lahko domnevala, da je šlo v konkretnem primeru za formalne pomanjkljivosti v smislu 2. odstavka 56. člena ZVDZ. Za odločitev o utemeljenosti tožbe je nadalje pomembno, da je tožeča stranka reagirala na poziv tožene stranke, napisala je dovolj obširno pojasnilo glede tega, kateri organ je pristojen za določanje liste, v katerih notranjih predpisih so določeni postopki poleg Statuta in je te predpise tudi predložila, kako je odločanje potekalo, da je bilo glasovanje javno, kdo je bil prisoten, ali je bila potrebna večina dosežena. Tožeča stranka je predložila tudi glasovnice, da bi izkazala, da je dejansko šlo za tajno glasovanje. Kljub tem pojasnilom in dejstvu, da je tožena stranka sama pozvala tožnico na odpravo pomanjkljivosti, pa tožena stranka ključnega dokumenta, to je seznama vabljenih in prisotnih članov Sveta OO A. Kočevje, ni upoštevala z utemeljitvijo, da ga ni mogoče šteti kot sestavnega dela zapisnika, ker iz zapisnika ne izhaja, da bi imel priloge. Formalno to drži, da v zapisniku ni navedeno, da ima kakršne koli priloge, vendar pa ta formalizem ni nujno potreben, saj je tožeča stranka v pojasnilu s priloženimi dokumenti zadostni meri izkazala, da je bilo določanje kandidatov na podlagi tajnega glasovanja, da so bili vsi člani Sveta OO PS Kočevje prisotni in so glasovali soglasno. Dejstvo, da na prvem seznamu ni predstavnika podmladka stranke, medtem ko na drugem seznamu je, kar je tožena stranka na pavšalen način omenila v izpodbijanem aktu, a tega ni povezala z določenim zakonskim razlogom za zavrnitev liste kandidatov, pa ne more voditi do drugačne presoje, saj tožena stranka ne pravi, da ta napaka na seznamu vzpostavlja dvom, da je res šlo za tajno glasovanje. Tožeča stranka je namreč pojasnila že pred izdajo odločbe, da je bilo glasovanje soglasno in da so bili vsi člani prisotni in da na prvem seznamu predstavnik podmladka stranke pomotoma ni bil zaveden. Poleg tega pa zaradi izkazanega soglasnega glasovanja vseh članov Sveta OO A. Kočevje tožena stranka niti ne trdi, da gre za nejasnost na naknadno priloženem seznamu, ki bi vplivala na vprašanje, ali je tožeča stranka veljavno odpravila formalno pomanjkljivost zapisnika glede podatka o tajnem glasovanju.
16. Na tej podlagi je sodišče odločilo, da je tožena stranka napačno uporabila 1. odstavek 56. člena ZVDZ v zvezi s tretjim stavkom 51. člena ZLV in 2. odstavkom 56. člena ZVDZ in je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (4., 3. in 2. točka 1. odstavka 64. člena ZUS-1). V ponovnem postopku mora tožena stranka upoštevati pravna stališča sodišča glede uporabe materialnega in procesnega prava (4. odstavek 64. člena ZUS-1).
opomba (1) : Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7 9, 10 in 11, Uradni list RS, št. 33/1994.