Jedro

V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi potrebni podatki, ki omogočajo izdelavo popolne vloge, kar pomeni, da mora biti obvezni sestavni del razpisne dokumentacije tudi navedba dokumentov, ki jih mora predlagatelj predložiti. Toženka ni izkazala, da je javni razpis vseboval točno navodilo, kakšno listino mora tožnica v zvezi z merilom priložiti kot dokazilo.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo št. S4D-C19/00065 z dne 29. 10. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

**Glede upravnega postopka in bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

1. Z izpodbijanim sklepom je toženka na podlagi Javnega razpisa Spodbude za digitalno transformacijo MSP (P4D-C19) sklenila, da se vloga tožnice z dne 8. 9. 2020 ob 14:00 za odobritev spodbude za digitalno transformacijo MSP ne odobri. V obrazložitvi akta je navedeno, da je bila navedena vloga tožnice (kot ena izmed 222 popolnih in ustreznih vlog) obravnavana v sklopu skupine podjetij iz programskega območja kohezijske regije vzhodna Slovenija. Komisija je z upoštevanjem meril za izbor upravičencev njeno vlogo ocenila z 72 od 100 možnih točk. Prednost so imeli tisti vlagatelji, ki so pridobili več točk. Prag števila točk v sklopu te skupine je bil 78 ali več točk. Vloga je bila ocenjena na podlagi petih meril, ki so skladna z razpisno dokumentacijo. Vsako merilo ima ustrezno število podrazredov. Glede na oceno komisije je bilo pri posameznem merilu dodeljeno ustrezno število točk. Seštevek posamičnih ocen pa predstavlja skupno oceno doseženih točk. V nadaljevanju je podana obrazložitev doseženih točk pri posameznem merilu. Glede ocene merila pod točko 5 (status vlagatelja) toženka ugotavlja, da vlagatelj lahko pridobi točke, če ima status mladega podjetja ali če gre za podjetje, ki je utrpelo najmanj 20 % upad prihodkov zaradi vpliva virusa Covid-19 v mesecu aprilu ali maju 2020 glede na isti mesec v letu 2019. V primeru uveljavljanja točk je moral vlagatelj predložiti dokazilo v zvezi z upadom prihodkov. Iz vloge stranke je razvidno, da vlagatelj nima statusa mladega podjetja in je podjetje, ki je utrpelo najmanj 20 % upad prihodkov zaradi vpliva virusa Covid-19 v mesecu aprilu ali maju 2020 glede na isti mesec v letu 2019. Vlagatelj ni predložil dokazil v zvezi z upadom prihodkov. Komisija je zato vlogi stranke pri tem merilu dodelila 0 točk. 2. V tožbi in v pripravljalni vlogi z dne 8. 3. 2021 tožnica predlaga odpravo sklepa in odobritev sofinanciranja za njeno vlogo na podlagi navedenega javnega razpisa, podredno le odpravo sklepa, pa tudi povrnitev stroškov postopka. Navaja, da je med strankama sporno le ocenjevanje merila 5 javnega razpisa. Meni, da je prejela 7 točk manj, kot bi jih morala dobiti, s tem bi presegla prag za odobritev sofinanciranja projekta, posledično pa bi bila njena vloga odobrena. Meni, da je bila njena vloga napačno ocenjena v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje pogojev merila 5 (status vlagatelja). Iz 25. strani razpisne dokumentacije izhaja, da lahko vlagatelj pridobi točke, če gre za podjetje, ki je utrpelo najmanj 20 % upad prihodkov zaradi vpliva virusa Covid-19 v mesecu aprilu ali maju 2020 glede na isti mesec v letu 2019. Razpisna dokumentacija pa na tem mestu določa še, da mora vlagatelj v primeru uveljavljanja točk predložiti dokazilo v zvezi z upadom prihodkov. Dodatne konkretizacije same vsebine zahtevanega dokazila v zvezi z upadom prihodkov razpisna dokumentacija ne vsebuje. O tem, kakšno dokazilo bi moral vlagatelj predložiti, da bi izkazal upad prihodkov, razpisna dokumentacija namreč ne daje nobenih navodil. Prav tako ni del razpisne dokumentacije poseben obrazec ali vzorec, ki bi se izrecno nanašal na dokazilo v zvezi z upadom prihodkov. Razpisna dokumentacija pa niti primeroma ne navaja, kakšno dokazilo naj bi bilo mišljeno pod besedo "dokazila" oz. kateri dokumenti bi naj zadostovali temu pogoju (npr. izpis prometa, bilanca stanja). Tako je razpisna dokumentacija v tem delu nedoločna in nejasna. Nedvoumna in jasna razpisna dokumentacija ne bi dopuščala proste izbire prijaviteljem pri tem, da lahko izpolnjevanje posameznega pogoja izkažejo na več načinov. Dejstvo, da sta razpisno dokumentacijo potrdila tako pristojno Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, kot tudi Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v vlogi organa upravljanja za strukturna sklada in kohezijski razvoj, ne spremeni dejstva, da je razpisna dokumentacija na tem mestu določala samo predložitev dokazila, ni pa specificirala, kaj šteje kot dokazilo oz. kaj bo upoštevno kot dokazilo za izpolnjevanje pogoja upada prihodkov prijaviteljev.

3. Navaja še, da razpisna dokumentacija na 30. strani pod točko 2 "Vsebina vloge" izrecno določa, katere dokumente morajo vlagatelji predložiti v vlogi. Med navedenimi ni zaslediti, da bi morali prijavitelji predložiti še dodatno dokazilo za dokazovanje izpolnjenosti pogojev, ki so določeni v okviru merila 5 "Status vlagatelja". Ker iz razpisne dokumentacije v tem delu ne izhajajo podrobnejša navodila, je tožnica upravičeno štela, da je izkazanost zahtevanega pogoja za dodelitev 7 točk pri merilu 5 "Status vlagatelja", torej upad prihodkov, nedvomno izkazala, in sicer že z izpolnitvijo Prijavnega lista z izjavami vlagatelja (obrazec 1) - tožnica je pravilno označila na za to predvideno mesto na 4. strani prijavnega obrazca v točki 4.1. "Status vlagatelja", da izpolnjuje pogoj (glede na vsebino obrazca je imela le možnost, da označi da/ne), da je vlagatelj utrpel najmanj 20 % upada prihodkov zaradi vpliva virusa Covid-19 v mesecu aprilu ali maju 2020 glede na oba meseca v letu 2019. Dodatno je to izkazala s podpisom Izjave, ki je sestavni del obrazca 18 (s katero izjavlja, da so vse navedbe, podane v vlogi, resnične in ustrezajo dejanskemu stanju), in tudi s Finančno prilogo k poslovnemu načrtu za leto 2020, ki je del predstavitvenega načrta za produkt P4D-C19, izdelano 5. 9. 2020 (na strani 9 te priloge je v točki 3. 1. 4 upad dohodkov v letu 2020, skupni prihodki so padli za več kot 20 %). Res je, da ta finančna priloga opredeljuje prihodke na letni ravni, vendar kljub temu zajema tudi prihodke za mesec april in maj za leto 2019 in 2020. Nikjer v prijavnem obrazcu pa ni zahteve, da bi moral vlagatelj dodatno predložiti še dokazilo o upadu prihodkov. Tega pa ne dopušča niti sama oblika prijavnega obrazca. Vendar je to toženka prezrla in podelila tožnici pri merilu 5 nič točk, s tem je nepravilno ugotovila dejansko stanje. Če bi bilo treba predložiti še dodatna dokazila, bi moralo to jasno izhajati iz razpisne dokumentacije, natančneje iz prijavnega obrazca. Razpisovalec bi lahko v obrazec dodal dodatno polje za morebiten vpis številk, ali pa napisal konkretno, na kakšen način oz. s kakšnim dokazilom bi moral vlagatelj navedeno izkazati.

4. Uveljavlja pa tudi bistveno kršitev pravil postopka, navaja, da bi morala toženka stranka, ko je ugotovila, da tožnica navedenega dokazila ni predložila, to skladno s pravili razpisne dokumentacije in določbami Zakona o podpornem okolju za podjetništvo (v nadaljevanju ZPOP-1) pozvati na dopolnitev. Glede predložitve zahtevanega dokazila je razpisna dokumentacija nedoločna in nejasna. Komisija mora namreč v roku 8 dni od odpiranja vlog pozvati k dopolnitvi tiste vlagatelje, katerih vloge niso popolne. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji ne bodo dopolnili v skladu s pozivom za dopolnitev, bodo s sklepom zavržene. Navedeno izhaja že iz samega besedila razpisne dokumentacije (stran 17), smiselno enako pa določa 27. člen ZPOP-1. Zato bi toženka morala tožnico pozvati na dopolnitev vloge in ji omogočiti, da le to dopolni z manjkajočim dokazilom o upadu prihodkov. Brez navedenega dokazila je bila vloga tožnice po mnenju ocenjevalne komisije nepopolna. V zadevi pa toženka tožnice sploh ni pozvala na dopolnitev vloge, ampak je a priori zaključila, da vlagatelj ni predložil dokazil in tako prijavni vlogi tožnice na tem mestu dodelila 0 točk. Ker tožnici ni bilo omogočeno, da svojo vlogo dopolni, je bila kršena njena pravica do izjave v postopku, saj ji ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Navedeno pa predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in je že zaradi tega potrebno izpodbijani sklep odpraviti. Hkrati še pripominja, da je bila s strani toženke v postopku dvakrat pozvana na dopolnitev iste vloge glede drugih zadev. Zato je še bolj nejasno, zakaj se je odločila, da je na dopolnitev vloge v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje merila 5 "Status vlagatelja", ni pozvala. Tudi predložitev dokazila o izvedbi penetracijskih testov, ki ga je toženka zahtevala kot dopolnitev vloge, v razpisni dokumentaciji sicer ni bilo zahtevano. Tožnica je vlogo v postavljenem roku tudi ustrezno dopolnila. Glede na navedeno, je toženka tožnico neupravičeno oškodovala za 7 točk, zaradi česar njena vloga ni bila odobrena. Iz tega razloga je izpodbijani sklep nezakonit in ga je potrebno odpraviti.

5. V odgovoru na tožbo toženka predlaga, da sodišče tožbo zavrne, priglaša tudi stroške postopka. Toženka izpostavlja, da je v razpisni dokumentaciji v poglavju III. merila za ocenjevanje vlog, v sklopu obrazložitev meril na strani 25 jasno opredeljeno da: "Vlagatelj lahko pridobi točke, če gre za podjetje, ki je utrpelo najmanj 20 % upad prihodkov zaradi vpliva virusa Covid-19 v mesecu aprilu ali maju 2020 glede na isti mesec v letu 2019. V primeru uveljavljanja točk mora vlagatelj predložiti dokazilo v zvezi z upadom prihodkov." Tožnica pri pripravi vloge ni upoštevala navedene zahteve po predložitvi dokazila v zvezi z upadom prihodkov. Toženka je pri obravnavi vloge sprejela odločitev skladno z obrazložitvijo merila. Toženka ne oporeka navajanju tožnice, da je ta v obrazcu 1 označila, da je utrpela upad prihodkov, oporeka pa njenem navajanju v predmetni tožbi, kjer nadaljuje, da je podpisan obrazec in predložena finančna priloga ustrezno dokazilo za najmanj 20 % upad prihodkov zaradi vpliva virusa Covid-19 v mesecu aprilu ali maju 2020 glede na isti mesec v letu 2019. Omenjena finančna priloga namreč opredeljuje prihodke na letni ravni in nikakor ne more biti dokazilo za upad prihodkov za posamezen mesec in posledično razlog za dodelitev točk. Z naknadno predložitvijo ustreznega dokazila v predmetni tožbi tožnica tudi sama posredno zanika ustreznost dokumenta finančna priloga kot dokazilo za medletni upad prihodkov na mesečni ravni. Tožnica tudi poudarja, da je v sklopu obrazca 1 potrdila izjavo pod zaporedno številko 14 (da so podatki, ki jih navaja v vlogi resnični), ob tem pa pozablja, da je potrdila tudi izjavo pod zaporedno številko 1, s katero potrjuje, da je seznanjena in se strinja z vsemi pogoji, ki so navedeni v tem javnem razpisu in razpisni dokumentaciji, torej tudi s pogojem za predložitev dokazila za upad prihodkov. Toženka meni, da je v postopku ocenjevanja pravilno ugotovila ključne okoliščine v zvezi z izpolnjevanjem pogoja upada prihodkov, saj tožnica ni predložila ustreznih dokazil v zvezi s tem. Komisija toženke je zato vlogi tožnice pri tem merilu upravičeno dodelila 0 točk. Toženka ugotavlja, da si tožnica napačno tolmači postopek in način izbora v delu, ki se nanaša na popolnost vlog. Skladno z razpisno dokumentacijo namreč komisija toženke preverja formalno popolnost vlog, opredeljenih v poglavju IV. (dokazila in način preverjanja pogojev, vsebina vloge, zahteve glede doseganja napovedanih ciljev, roki in dokazila za predložitev zahtevkov, pomoč de minimis in enotno podjetje ter opredelitev aktivnosti digitalne transformacije in pričakovani rezultati).1 Tožnica je predložila vse zahtevane dokumente, opredeljene v točki 2 "Vsebina vloge", njena vloga je bila popolna, zato je toženka, skladno z opredeljenim postopkom v točki 12. Odpiranje vlog za dodelitev sredstev ter postopek in način izbora besedila javnega razpisa in 27. člen ZPOP-1 ni pozvala k dopolnitvi vloge. Vloga tožnice je bila zato predana v strokovni pregled. Meni, da so zato vsa nadaljnja navajanja tožnice, da naj ta ne bi imela možnosti dokazovanja, zavajajoča in izkazujejo nezadostno poznavanje razpisne dokumentacije in določila ZPOP-1, skladno s katerima je komisija tožnice izvedla postopek in izbor vlog. Če bi toženka tožnico pozvala k dopolnitvi vloge za dokazila glede upada prihodkov, bi v tem primeru kršila načelo enakopravne obravnave vseh vlagateljev, saj je bilo z razpisno dokumentacijo jasno opredeljeno, da mora v primeru uveljavljanja točk vlagatelj predložiti dokazilo v zvezi z upadom prihodkov. Glede tega, da jo je toženka v postopku obravnave vloge pozvala k dopolnitvi vloge, pripominja, da lahko komisija po točki 2 "Vsebina vloge" od vlagatelja zahteva tudi dodatna pojasnila. Zato meni, da ni šlo za poziv k dopolnitvi vloge, kot ga želi prikazati tožnica, ampak za poziv k dodatnim pojasnilom glede vsebine operacije.

**O odločanju na seji**

6. V postopku sta obe stranki na poziv sodišča izrecno podali pisno soglasje, da se glavni obravnavi odpovedujeta v skladu z 279.a členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 22. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Tako je sodišče v sporu odločilo na seji, in sicer na podlagi pisnih vlog strank in njunih pisnih dokazih (prvi odstavek 279.a člena ZPP).

**K I. točki izreka**

7. Tožba je utemeljena.

8. Med strankama ni spora o tem, da je toženka objavila zadevni javni razpis v Uradnem listu št. 110/2020 in da se je tožnica nanj pravočasno prijavila preko elektronskega sistema toženke. Med strankama nadalje ni sporno, da je bil prag števila točk, nad katerim je odobreno sofinanciranje za podjetja, ki sodijo v skupino podjetij iz kohezijske regije vzhodna Slovenija (kamor je uvrščena tudi tožnica), 78 ali več točk. Tudi ni razhajanj med strankama glede tega, da je projekt tožnice po merilih pridobil 72 od 100 možnih točk ter da tožnica nima statusa mladega podjetja. Med strankama nadalje ni sporno ocenjevanje po preostalih merilih 1 - 4, sporno je le ocenjevanje po merilu 5. 9. Toženka je namreč tožnico v okviru tega merila ocenila z 0 točkami, saj meni, da glede izpolnjevanja tega pogoja tožnica ni predložila dokazila. Tožnica pa meni, da je dokazila predložila in da bi morala dobiti 7 točk iz naslova, da je utrpela najmanj 20 % upada prihodkov zaradi vpliva virusa Covid-19 v mesecu aprilu ali maju 2020 glede na oba meseca v letu 2019.2

10. Ker toženka ni prerekala naslednjih navedenih trditev tožnice, jih sodišče šteje kot pravilne in nesporne med strankama, skladno z drugim odstavkom 214. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, in sicer, da je tožnica na za to predvidenem mestu na 4. strani prijavnega obrazca v točki 4.1. "Status vlagatelja" označila, da izpolnjuje pogoj3, da je utrpela najmanj 20 % upada prihodkov zaradi vpliva virusa Covid-19 v mesecu aprilu ali maju 2020 glede na oba meseca v letu 2019, nadalje, da je tožnica ob prijavi podala Izjavo, ki je sestavni del obrazca 18 (s katero izjavlja, da so vse navedbe, podane v vlogi, resnične in ustrezajo dejanskemu stanju), in tudi podala Finančno prilogo k poslovnemu načrtu za leto 2020, ki je del predstavitvenega načrta za produkt P4D-C19, izdelano 5. 9. 2020 (na strani 9 te priloge je v točki 3. 1. 4 upad dohodkov v letu 2020, skupni prihodki so padli za več kot 20 %).

11. Toženka tudi ne prereka trditev tožnice, da o tem, kakšno dokazilo bi moral vlagatelj predložiti, da bi izkazal upad prihodkov, razpisna dokumentacija ne daje nobenih navodil. Dalje niti ne prereka tožničinih trditev o tem, da ni del razpisne dokumentacije poseben obrazec ali vzorec, ki bi se izrecno nanašal na dokazilo v zvezi z upadom prihodkov. Tudi ne ugovarja tožničinim trditvam, da razpisna dokumentacija na 30. strani pod točko 2 "Vsebina vloge" izrecno določa, katere dokumente morajo vlagatelji predložiti v vlogi in da med navedenimi dokumenti ni dokazila za dokazovanje izpolnjenosti pogojev, ki so določeni v okviru merila 5 "Status vlagatelja". Ne prereka niti trditvi tožnice, da nikjer v prijavnem obrazcu ni zahteve, da bi moral vlagatelj dodatno predložiti še dokazilo o upadu prihodkov, tega pa sicer ne dopušča niti sama oblika prijavnega obrazca. Zato vsem trditvam tožnice sodišče sledi kot pravilnim, skladno z drugim odstavkom 214. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 12. Po določbi drugega odstavka 23. člena ZPOP-1 morajo biti v razpisni dokumentaciji navedeni vsi potrebni podatki, ki omogočajo izdelavo popolne vloge, kar pomeni, da mora biti obvezni sestavni del razpisne dokumentacije tudi navedba dokumentov, ki jih mora predlagatelj predložiti izvajalcu predpisa (6. točka tretjega odstavka 23. člena ZPOP-1). Toženka ni izkazala, da je javni razpis vseboval točno navodilo, kakšno listino mora tožnica v zvezi z merilom iz točke 5 vlogi priložiti kot dokazilo o upadu prihodka v mesecu aprilu ali maju 2020 glede na oba meseca v letu 2019. V odgovoru se je sklicevala zgolj na to, da dokazila tožnica ni predložila. Glede na sklicevanje tožnice, da pa je predložila dokazilo, ki po njenem zadošča, saj toženka ni specificirala, kaj točno naj se predloži v zvezi s tem merilom kot dokazilo (tj. finančna priloga, iz katere izhaja 20 % znižanje prihodka v letu 2020), pa navaja, da ta predložena priloga opredeljuje le prihodke na letni ravni in nikakor ne more biti dokazilo za upad prihodkov za posamezen mesec in posledično razlog za dodelitev točk. Takšno specificirano dokazilo, kot ga je opisala toženka, pa ne izhaja sicer iz javnega razpisa niti ni navedeno med dokumenti, ki jih mora vlagatelj priložiti svoji vlogi po točki 2 "Vsebina vloge" razpisne dokumentacije, skladno z drugim odstavkom 23. člena ZPOP-1. 13. Toženka pa je na strani 4 izpodbijanega akta izrecno navedla (pod točko 5. Status vlagatelja), da ker vlagatelj ni predložil dokazil v zvezi z upadom prihodkov, da je zato komisija vlogi stranke pri tem merilu dodelila 0 točk. To pomeni, da je bilo za toženko bistveno, da tožnica ni izkazala upada prihodkov, čeprav je tožnica v prijavnem obrazcu izrecno navedla, da je utrpela navedeni pripad prihodkov in celo predložila Finančno prilogo k poslovnemu načrtu za leto 2020, iz katere je v točki 3. 1. 4 razvidno, da so skupni prihodki v letu 2020 padli za več kot 20 %, pri čemer iz javnega razpisa ni izhajalo, da mora biti ta priloga obvezno priložena prijavi niti ni bilo specificirano natančno, kakšno naj bo to dokazilo.

14. Če razpis s tega vidika ni bil popoln, to ne more biti v škodo prijavitelju, poleg tega pa ima komisija že po samem ZPOP-1 dolžnost, da vlagatelja pozove na dopolnitev, če vloga ni bila popolna (prvi odstavek 27. člena ZPOP-1) in iz obrazložitev odločbe izhaja, da je bilo za komisijo odločilno, da bi prijavitelj izkazal upad prihodka v mesecih april in maj v letu 2020 glede na ista meseca v 2019 za več kot 20 %, zato bi morala komisija ob navedeni tožničini trditvi, da izpolnjuje navedeni upad prihodka v letu 2020 in ob predložitvi finančne priloge (iz katere je sicer izhajal letni upad prihodka za več kot 20 % v letu 2020) tožnico pozvati, da predloži dokaz o upadu prihodka v točno navedenih mesecih, pa tega ni storila.

15. Zato je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). V ponovnem postopku je toženka vezana na pravno mnenje sodišča, ki se nanaša na vodenje postopka in materialno pravo (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

16. V tej zadevi sodišče ni odločalo v sporu polne jurisdikcije, kot je predlagala tožnica, saj za to niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 65. člena ZUS-1: tožnica težko popravljive škode niti ne zatrjuje, narava stvari v danih okoliščinah konkretnega primera pa tudi ne zahteva odločanja sodišča o tožničini upravičenosti do odobritve spodbude za digitalno transformacijo MSP. Sodišče še dodaja, da iz 2. člena ZUS-1 sledi, da odloča v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice. Upravni spor torej pomeni sodni nadzor nad akti navedenih organov, ne pa prevzemanja njihovih funkcij. Sodno odločanje o pravici lahko nadomesti upravno odločanje le v primerih, ko bi drugačen način odločanja pomenil nedopusten poseg v pravico do sodnega varstva.

**K II. točki izreka**

17. Tožnica je v zadevi zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo, je tudi odločilo, da mora toženka v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 povrniti stroške postopka. Na podlagi drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je sodišče tožnici prisodilo ustrezen pavšalni znesek povračila stroškov v višini 285,00 EUR, kar z 22 % DDV znaša skupaj 347,70 EUR. Zadeva je bila namreč rešena na seji, tožnica pa je v postopku imela pooblaščenca - odvetniško družbo.

18. Prisojeni znesek stroškov mora tožnici povrniti toženka v roku 15 dni, šteto od dne, ko ji je vročena ta sodba (313. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), od poteka tako določenega paricijskega roka dalje tečejo tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

1 Vlagatelji morajo po točki 2 "Vsebina" v vlogi predložiti dokumente: 1. Prijavni list z izjavami vlagatelja (Obrazec 1), 2. Akcijski načrt za izvedbo digitalne transformacije, 3. Predstavitveni načrt podjetja s finančnim načrtom, bilanco stanja in izkaz poslovnega izida za zadnje zaključeno poslovno leto, 4. Izpolnjen in potrjen Obrazec 3 ter 5. Dokazila/izjave glede zaprtja finančne konstrukcije operacije. 2 Merilo 5 razpisne dokumentacije ob izpolnitvi tega pogoja namreč določa vrednotenje s 7 točkami. 3 Glede na vsebino obrazca je imela tožnica le možnost, da označi ta del z DA oz. z NE.