Jedro

Namen ZOUTI je zmanjševanje porabe tobačnih izdelkov in preprečevanje njihovih škodljivih vplivov za zdravje ljudi. Zato je treba dovoljene izjeme pri reklamiranju tobaka in tobačnih izdelkov razlagati restriktivno.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi. 2. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 3.10.2002, s katero je ta zavrnila pritožbo zoper odločbo tržnega inšpektorja Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Enote N.G. z dne 31.5.2002. Z navedeno odločbo je tržni inšpektor tožeči stranki - stroškovno mesto 705.201, kiosk na K. ulici, N.G., kjer opravlja franšizing samostojna podjetnica D.A., prepovedal reklamiranje tobaka in tobačnih izdelkov z reklamnimi oglasi, nameščenimi v posebne oglasne panoje, montirane na zunanji strani kioska za prodajo na drobno časopisov in tobaka v obliki registrirane blagovne znamke tobačnih izdelkov D. in z reklamnimi obvestili - napisi v obliki logotipa tobačnih izdelkov W. na zunanji strani oziroma stranicah kioska, tako da so reklamna obvestila in logotipi vidni mimoidočim in mimovozečim se potrošnikom in mladini (1. točka izreka), odredil tožeči stranki odstranitev posebnih reklamnih oglasov iz oglasnih panojev v obliki registrirane blagovne znamke D. in štirih napisov na zunanji strani kioska v obliki logotipa tobačnih izdelkov W., v roku 48 ur po prejemu odločbe (2. točka izreka), če tožeča stranka v določenem roku 48 ur ne bo odstranila napisov W. in slik registrirane blagovne znamke tobačnih izdelkov D., bo napise oziroma plakate z oglasnih panojev odstranil Tržni inšpektorat Republike Slovenije, Enota N.G., po pooblaščencu na stroške gospodarske družbe (3. točka izreka), pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (4. točka izreka), o morebitnih stroških postopka bo izdan poseben sklep (5. točka izreka). V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje sklicuje na določbe 11. člena Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (Uradni list RS, št. 57/96, ZOUTI). Navaja, da je tožena stranka oprla svojo odločitev na 3. alineo 1. odstavka 11. člena ZOUTI. Tožena stranka je ocenila, da tožeča stranka ne reklamira tobačnih izdelkov na izveskih, ampak z reklamnimi oglasi, ki jih je namestila skoraj po celotni površini kioska. Izjeme pri reklamiranju tobaka in tobačnih izdelkov je treba razlagati restriktivno. Ni mogoča širša razlaga določbe 11. člena ZOUTI (sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. I Up 234/98 in I Up 356/99). Po presoji sodišča prve stopnje je potrebno pritrditi stališču tožene stranke, da v danem primeru ne gre za reklamiranje tobačnih izdelkov na izveskih. Že iz odločbe organa prve stopnje izhaja, da je nad kioskom montirana dvostranska svetlobna reklamna tabla v obliki registrirane blagovne znamke tobačnih izdelkov W. in to svetlobno reklamno tablo je organ prve stopnje štel kot izvesek. Pri ostalih reklamnih oglasih, ki so nameščeni v posebnih oglasnih panojih, pa ni mogoče šteti, da gre za izveske. Določbe ZOUTI ne določajo taksativno, kaj pomeni izvesek. Organ prve stopnje pa je temu nedoločenemu pravnemu pojmu dal vsebino s tem, ko je navedel, kaj je mogoče še šteti kot izvesek in kaj ne na kiosku tožnika. Po presoji sodišča prve stopnje je razlogovanje organa prve stopnje, ki ga je povzela tudi tožena stranka v svoji odločbi, sprejemljivo, logično in sledi restriktivni razlagi določbe 11. člena ZOUTI. Tudi ob primerjavi besedila 11. člena ZOUTI (Uradni list RS, št. 119/02) sodišče ne more slediti razlogovanju tožeče stranke, ob dejstvu, da tudi ZOUTI/02 ne daje določne razlage pojma izvesek. Namen izveska je reklamiranje tobaka in tobačnih izdelkov, pri tem zakon ne omejuje tega s številom dovoljenih izveskov, na to se tudi ni oprl organ prve stopnje in zato tega tožbenega ugovora ni mogoče upoštevati. Prav tako ne ugovora, da odločba tožene stranke ni obrazložena. Tožena stranka se v svojih razlogih sklicuje na obrazložitev, ki jo je podal organ prve stopnje, to pa je v skladu z 2. odstavkom 254. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Tožena stranka je tako preizkusila odločbo v mejah pritožbenih navedb, kar je v skladu z 2. odstavkom 247. člena ZUP.

Tožeča stranka vlaga pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, zmotne uporabe materialnega prava in zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi, odločbo tožene stranke in organa prve stopnje odpravi, toženi stranki pa naloži plačilo upravnega in pritožbenega postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe o stroških do plačila, vse v 8 dneh, oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo odpravi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Stroški pritožbenega postopka pa so nadaljnji stroški postopka. V obširni pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje sploh ne obrazloži, zakaj naj bi bila razlaga tožene stranke logična in sprejemljiva. Razlaga tožene stranke je arbitrarna, saj ni obrazloženo, na podlagi česa je tržni inšpektor podal razlago pojma "izvesek". Navedbe, da je izvesek lahko "le tabla, postavljena pravokotno na stavbo, ki kaže na kako obrtno dejavnost in ali je to lahko reklamni izvesek nad vrati prodajalne", so povsem neutemeljene. Iz besedila zakona nikakor ne izhaja, da je ta razlaga pravilna, ravno nasprotno. Niti na podlagi besedila zakona niti na podlagi namena zakona ni mogoče kot izvesek šteti le table, ki je nameščena pravokotno na stavbo ali le table nad vrati. Razlaga je sama sebi nasprotujoča, saj po eni strani tržni inšpektor trdi, da je izvesek lahko reklamni izvesek, v naslednjem stavku pa navede, da napisov in panojev ni mogoče šteti za reklamni izvesek, ker nimajo osnovnih značilnosti izveska. To protislovje v odločbi tržnega inšpektorja ni obrazloženo. Razlaga mora biti predvidljiva in sposobna preizkusa, sicer odpira možnost arbitrarnega odločanja. Na podlagi takšnih odločitev tržnega inšpektorja definicija tega, kaj pomeni izvesek, ni prepuščena inventivnosti oglaševalca, ampak samovolji upravnih organov. Vsebino pojmu je treba dati z upoštevanjem konkretnega namena, ki ga naj ta nedoločni pravni pojem doseže. Ta namen je v konkretnem primeru omejevanje oglaševanja tobačnih izdelkov. V ta namen ZOUTI predpisuje tri omejitve. Nedvomno je, da so reklame v konkretnem primeru zadostile vsem trem navedenim pogojem. Tožeča stranka je reklamirala tobačne izdelke v manjši površini kot 7 m2. Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

K 1. točki izreka: Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje.

Namen ZOUTI je zmanjševanje porabe tobačnih izdelkov in preprečevanje njihovih škodljivih vplivov na zdravje ljudi. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je dovoljene izjeme pri reklamiranju tobaka in tobačnih izdelkov potrebno razlagati restriktivno. V določbi 1. odstavka 11. člena ZOUTI je reklamiranje tobaka in tobačnih izdelkov dovoljeno v obliki in podobi zaščitene blagovne znamke ali logotipa: na priboru za kajenje (1. alinea), na poslovnih prostorih gospodarskih podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, distribucijo in prodajo na debelo tobačnih izdelkov v njih (2. alinea) in na izveskih prodajaln tobačnih izdelkov in v njih (3. alinea). Reklamiranje tobaka in tobačnih izdelkov v obliki in podobi zaščitene blagovne znamke ali logotipa na izveskih prodajaln tobačnih izdelkov in v njih, je torej, po v času odločanja organa prve stopnje veljavni določbi 3. alinee 1. odstavka 11. člena ZOUTI dovoljena izjema pri reklamiranju navedenih izdelkov. V obravnavani zadevi je organ prve stopnje, temu pa sta sledila tožena stranka in sodišče prve stopnje, dal nedoločenemu pravnemu pojmu izvesek vsebino s pravilno razlago. Za takšno razlago pa govori tudi obrazložitev, ki jo vsebuje Slovar slovenskega knjižnega jezika pri besedi izvesek, ki jo je povzel organ prve stopnje. Glede na podano obrazložitev tudi po presoji pritožbenega sodišča pojma izvesek (izobesek) ni mogoče enačiti z reklamnimi panoji in napisi, ki v obravnavani zadevi niso bili izobešeni kot izvesek. Zato je glede na določbo 3. alinee 1. odstavka 11. člena ZOUTI tržni inšpektor pravilno odredil odstranitev reklamnih napisov in panojev, ki ne predstavljajo izveska in s tem tudi ne dovoljenega načina reklamiranja tobačnih izdelkov. Če gre za nedovoljeno reklamiranje tobačnih izdelkov, tudi ni pravno pomembno, ali napisi in panoji dosegajo površino 7 m2, določeno v 2. odstavku 11. člena ZOUTI. Zato pritožbeni ugovori niso utemeljeni in ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

K 2. točki izreka: Izrek o stroških temelji na določbi 3. odstavka 23. člena ZUS, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, kadar sodišče v upravnem sporu odloča le o zakonitosti upravnega akta, kot je odločalo v obravnavani zadevi.