Jedro

Na podlagi določila drugega odstavka 412. člena ZPP odloči sodišče, kadar odloča o razvezi ali razveljavitvi zakonske zvez, tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter stikih med zakoncema in skupnimi otroki. O tem odloči sodišče tudi v primeru, ko ni bil postavljen ustrezen zahtevek. Takšno določilo je potrebno razlagati tako, da je sodišče dolžno odločiti tudi o preživnini, čeprav je bil postavljen le zahtevek za predodelitev otroka in določitev stikov.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. točki spremeni tako, da se znesek 100,00 EUR v drugi vrstici nadomesti z zneskom 120,00 EUR, datum 23. 3. 2015 v tretji vrstici pa z datumom 12. 9. 2014, v II. točki pa tako, da se znesek 100,00 EUR v prvi vrstici nadomesti z zneskom 120,00 EUR.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem obsegu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje določilo preživnino, ki jo mora za svojega sina T. plačevati mati - toženka na 100,00 EUR mesečno od postavitve preživninskega zahtevka 23. 3. 2015 dalje. V presežku, do vtoževanih 260,00 EUR mesečne preživnine in glede teka zakonskih zamudnih obresti od 15. 9. 2014 do 23. 3. 2015, je tožbeni zahtevek zavrnilo in odločilo o stroških postopka.

2. Takšno sodbo v njenem zavrnilnem delu izpodbija tožnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), s predlogom spremembe izpodbijane sodbe tako, da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Starši morajo svojim otrokom omogočiti pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo (102. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – ZZZDR). Starši so dolžni svoje otroke preživljati, skrbeti za njihovo življenje in zdravje in jih vzgajati. Po svojih močeh so dolžni skrbeti za šolanje in strokovno izobrazbo svojih otrok glede na njihove sposobnosti, nagnjenja in želje (103. člen ZZZDR). Starši so dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotavljajo življenjske razmere potrebne za otrokov razvoj (prvi odstavek 123. člena ZZZDR). Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca. Pri odmeri preživnine za otroka mora sodišče upoštevati otrokovo korist, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka. Preživnina mora zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka (129. in 129a. člen ZZZDR).

6. Okoliščine, pomembne za odločitev v tej pravdni zadevi, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, so naslednje: - oče živi s T. v lastni hiši, za leasing osebnega avtomobila plačuje 200,00 EUR mesečno, letno zavarovanje znaša 700,00 EUR, obratovalni stroški 300,00 do 400,00 EUR, hrana 200,00 EUR, - mesečne potrebe 15-letnega T. znašajo 520,00 EUR, - mati živi pri starših, zaposlena je v trgovini za 4 ure, drugega vira dohodka nima, za gospodinjstvo prispeva 270,00 EUR mesečno, ima osebni avto, ki jo letno stane 720,00 EUR, - tožnik ima mesečno plačo v višini 1.413,00 EUR, z lokalom zasluži še 140,00 EUR mesečno, - toženka ima plačo 391,00 EUR, poleg tega dobi še 130,00 EUR za malico in potne stroške.

7. Sodišče prve stopnje je potrebe mladoletnega T. v višini 520,00 EUR mesečno ugotovilo pravilno in pritožbeno sodišče v tem obsegu v celoti povzema pravilne zaključke sodišča prve stopnje, zato je zavzemanje tožnika za ugotovitev potreb v mesečni višini 620,00 EUR pretirano in neutemeljeno.

8. Utemeljena pa je pritožbena graja, da sodišče prve stopnje kritja ugotovljenih potreb ni povsem pravilno porazdelilo med oba starša. Res je, da so dohodki očeta bistveno višji od materinih, vendar pa mati nima vsakodnevne skrbi za sina, dela le 4 ure na dan, zato, ker v podjetju ni večje potrebe in bi si poleg redne službe lahko poiskala še kakšno priložnostno delo. Iz podatkov spisa namreč ne izhaja, da toženka ne bi bila poleg 4 urne zaposlitve sposobna še dodatno delati in s tem zaslužiti sredstva za preživljanje ml. T..

9. Glede na takšne ugotovitve je pritožbeno sodišče preživnino zvišalo na 120,00 EUR mesečno, kar bo mati zagotovo sposobna plačevati, v presežku do vtoževanih 260,00 EUR mesečno, pa je delno zavrnitev tožbenega zahtevka, zaradi velike razlike v dohodkih staršev, po tem, ko ob uradnem preizkusu zadeve ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), potrdilo (peta alineja 358. člena in 353. člen ZPP).

10. Pritožba pa ima v celoti prav, da sodišče prve stopnje ni pravilno odločilo o tem, od kdaj lahko tožnik od toženke zahteva plačilo preživnine za T.. Tožnik je tožbo, s katero je zahteval dodelitev T. sebi v vzgojo in varstvo, vložil 17. 9. 2014. Res je, da plačila preživnine takrat ni zahteval, vendar pa je bilo tudi tekom celotnega postopka med strankama nesporno, da T. na lastno željo živi pri njem.

11. Tožnik je vložil tožbo na predodelitev mladoletnega T. v času, ko je ta že živel pri njem. Na podlagi sodbe z dne 29. 10. 2012 je bil preživnino za T. dolžan plačevati tožnik na roke toženke, kar vsaj od vložitve tožbe (ob ugotovitvi, da T. živi pri njem) ne služi več koristi otroka, ker ta ne živi več z materjo.

12. Na podlagi določila drugega odstavka 412. člena ZPP odloči sodišče, kadar odloča o razvezi ali razveljavitvi zakonske zvez, tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter stikih med zakoncema in skupnimi otroki. O tem odloči sodišče tudi v primeru, ko ni bil postavljen ustrezen zahtevek. Takšno določilo je potrebno razlagati tako, da je sodišče dolžno odločiti tudi o preživnini, čeprav je bil postavljen le zahtevek za predodelitev otroka in določitev stikov. Tako se izkaže za pravilno stališče tožeče stranke, da bi moralo sodišče prve stopnje šteti, da je bil z vložitvijo tožbe za predodelitev otroka postavljen tudi zahtevek za določitev preživnine.

13. Sodišče prve stopnje je v tem obsegu na pravilno ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo, zato je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje ustrezno spremenilo (peta alineja 358. člena ZPP).

14. Izrek o stroških je odpadel, ker niso bili priglašeni.