Jedro

Predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev pripomb na cenilno mnenje v skladu s 36. členom ZIZ ni varovan z dopustnostjo vložitve predloga. Dolžnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje je zato nedovoljen.

Pri cenitvi nepremičnin se upošteva realna tržna vrednost nepremičnin na dan cenitve, ne pa najvišja možna hipotetična oziroma ponujena tržna vrednost nepremičnin. Realna tržna vrednost nepremičnin se zato ugotovi na podlagi ogleda nepremičnin, izmere in z ustrezno metodo ocenjevanja vrednosti ter ob upoštevanju konkretnih lastnosti nepremičnin. Ocenjevanje kmetijskih zemljišč se lahko opravi s pomočjo več različnih metod in cenitev ni omejena zgolj z uporabo ene metode, kot to zagovarja dolžnik v pritožbi.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sklep z dne 9. 7. 2024 spremeni tako, da se dolžnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrže.

II.Pritožba zoper sklep z dne 4. 3. 2024 se zavrne in se sklep potrdi.

III.Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanima sklepoma z dne 4. 3. 2024 in 9. 7. 2024 je sodišče prve stopnje ugotovilo vrednost dolžnikovih nepremičnin ter zavrnilo dolžnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

2.Zoper oba sklepa vlaga pritožbo dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov in navaja, da se s sklepoma ne strinja. Nepravilne in zmotne so ugotovitve sodišča, da je bilo dolžniku v poštnem predalčniku pred januarjem 2024 puščenih več obvestil in sodnih pisanj in se je dolžnik s postopkom seznanil. Dne 23. 3. 2024 v hišnem predalčniku na dolžnikovem naslovu ni bilo puščeno nobeno obvestilo ali sodno pisanje, temveč le cenilno poročilo in poziv. Tudi sicer vsa sodna pisanja z izjemo sklepa o izvršbi niso bila dolžniku puščena v nabiralniku, kot to ugotavlja sodišče prve stopnje. Zato je nepravilno sklepanje, da se je dolžnik s postopkom seznanil že pred januarjem 2024. Dolžnik je laik in prava neuka stranka in ni vedel, da mu bo sodišče v času njegove odsotnosti poslalo cenitev izvedenca in tudi ni vedel, da bi lahko sprejem pošiljk uredil preko tretje osebe, na to bi ga moralo opozoriti sodišče. Sicer pa odhod dolžnika k sorodnikom v Nemčijo od januarja 2024 do 23. 3. 2024 predstavlja upravičen in utemeljen razlog za zamudo roka. Sodišče bi moralo zaslišati predlagani priči. Obrazložitev sklepa je v 7. točki nejasna, saj sodišče navaja, da je bil dolžniku sklep o izvršbi vročen dne 9. 6. 2024, obvestilo pa je bilo puščeno dne 26. 5. 2023. Predlaga, da se sklep razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

3.Upnica ni podala odgovora na pritožbo.

4.Pritožba zoper sklep z dne 9. 7. 2024 je utemeljena, vendar iz drugih razlogov, kot jih uveljavlja dolžnik, pritožba zoper sklep z dne 4. 3. 2024 pa ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je oba izpodbijana sklepa preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Uradni list RS, številka 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIS, Uradni list RS, številka 51/98 s spremembami).

Glede dolžnikovega predloga za vrnitev v prejšnje stanje:

6.Po določbi prvega odstavka 116. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ lahko sodišče na predlog stranke dovoli, da opravi dejanje, ki ga je zamudila in s tem izgubila pravico za njegovo opravo, če spozna, da je stranka zamudila rok iz upravičenega vzroka. Sodna praksa in pravna teorija sta izoblikovali stališče, da upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje lahko predstavlja vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko pomeni oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje ob tem, da ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma, če ga je mogoče pripisati naključju, ki se je pripetilo stranki. Vrnitev v prejšnje stanje je utemeljena le, če zamuda izvira iz dogodka, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti (pogoj nekrivde) ni mogla niti predvideti niti preprečiti. Vrnitev v prejšnje stanje je zato mogoča le v tistih situacijah, kadar predlagatelj kljub izkazani zadostni skrbnosti - torej kljub ravnanju, ki ga je bilo v danih okoliščinah od predlagatelja mogoče zahtevati - vzroka zamude ni mogel predvideti in preprečiti. Vrnitev v prejšnje stanje je kot izjema nujno omejena le na tiste primere, ko gre za upravičen vzrok za zamudo, ker je treba upoštevati položaj nasprotne stranke in tudi njeno pravico do sodnega varstva in do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS.

7.Sodišče prve stopnje je dolžnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje štelo kot pravočasnega in dovoljenega, ob tem pa prezrlo specialno določbo 36. člena ZIZ, po kateri je v izvršilnem postopku institut vrnitve v prejšnje stanje omejen le na zamudo roka za vložitev ugovora in pritožbe. Navedeno določilo jasno predpisuje, da v primerih, ko je zamujen rok za opravo procesnega dejanja - vložitev ugovora zoper sklep ali pritožbe zoper sklep, lahko stranka v skladu s 36. členom ZIZ vloži predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Nasprotno v vseh ostalih primerih predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljen, nedovoljen predlog pa sodišče zavrže v skladu s 120. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. V konkretnem primeru gre za dolžnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev pripomb na cenilno mnenje, ta rok pa v skladu s 36. členom ZIZ ni varovan z dopustnostjo vložitve predloga. Dolžnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje je zato nedovoljen.

8.Zaradi navedenega razloga je pritožbeno sodišče pritožbi dolžnika ugodilo in sklep z dne 9. 7. 2024 spremenilo tako, da se dolžnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje, zavrže (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Glede pritožbe zoper sklep z dne 4. 3. 2024:

9.S sklepom z dne 4. 3. 2024 je sodišče prve stopnje ugotovilo vrednost dolžnikovih nepremičnin, vpisanih v katastrsko občino X: parcela 1 2 in 3, ki so v lasti dolžnika do celote na dan 2. 12. 2023 na 7.431,98 EUR. Sodišče prve stopnje je ob tem ugotovilo, da vse nepremičnine predstavljajo kmetijska zemljišča v skupni površini 3274 m2, katere je ocenil cenilec kmetijske stroke A. A. na podlagi dohodkovne metode in metode primerjave prodaj. Ugotovilo je še, da je bila cenitev vročena strankam postopka in zastavnim upnikom, ki v danem roku pripomb na cenilno mnenje niso podale.

10.Dolžnik v laični pritožbi trdi, da je bil v času vročanja poziva na podajo pripomb pri sorodnikih v Nemčiji vse do 23. 3. 2024, ko se je vrnil domov in v nabiralniku prejel cenilno poročilo z dne 2. 12. 2023 ter poziv sodišča za podajo pripomb. Glede ugotovljene vrednosti nepremičnin navaja, da je cenilec pri primerljivi prodaji parcel upošteval dve parceli iz k.o. Y in eno iz k.o. Z, pri tem pa ni navedel, za katere parcele gre in kje se nahajajo, njihovo kvaliteto oziroma ali so parcele obdelane. Zato ni mogoče ugotoviti, ali je primerljiva prodaja relevantna. Cenilec ne bi smel uporabiti dveh metod, ker je najbolj pravična metoda primerljivih prodaj.

11.Pritožba ni utemeljena.

12.Izpodbijani sklep je bil izdan na podlagi določb drugega odstavka 178. člena in prvega odstavka 179. člena ZIZ, ki sodišču nalagata, da ugotovi vrednost nepremičnin na podlagi cenitve sodnega cenilca po tržni ceni na dan cenitve s sklepom.

13.Pri cenitvi nepremičnin se upošteva realna tržna vrednost nepremičnin na dan cenitve, ne pa najvišja možna hipotetična oziroma ponujena tržna vrednost nepremičnin. Realna tržna vrednost nepremičnin se zato ugotovi na podlagi ogleda nepremičnin, izmere in z ustrezno metodo ocenjevanja vrednosti ter ob upoštevanju konkretnih lastnosti nepremičnin. Ocenjevanje kmetijskih zemljišč se lahko opravi s pomočjo več različnih metod in cenitev ni omejena zgolj z uporabo ene metode, kot to zagovarja dolžnik v pritožbi. V konkretnem primeru gre za kmetijska zemljišča, ki ležijo ob asfaltni poti in predstavljajo enoten kompleks 52 bonitete, ter v naravi sadovnjak z marelicami in slivami dreves, starih več kot 10 let. Dohodkovna metoda, ki jo je kot eno od metod uporabil cenilec, temelji na napovedi višine bodočega dobička (pridelka) ob upoštevanju tako kakovosti zemljišča kot lokacije, dostopa, agrotehnike in kmetijske prakse. Metoda primerljivih dejansko realiziranih prodaj kot druga uporabljena metoda pa pomeni, da na vrednost nepremičnin vplivajo realizirane prodaje, ne pa ponudbe za prodajo nepremičnin, ki so večinoma višje od končno realiziranih prodaj. Na ceno vplivajo tudi same konkretne lastnosti nepremičnin.

14.Cenilec je ob uporabi obeh metod izračunal vrednost posamezne parcele ob upoštevanju, da gre za dejansko rabo sadovnjaka in upošteval odstotke zvišanja /znižanja vrednosti glede na lokacijo, način koriščenja zemljišč, dostop do parcel ter velikost in obliko parcel. Pri uporabi metode primerljivih prodaj pa je upošteval tri podobne prodaje kmetijskih zemljišč, pri katerih je vrednost na m2 varirala od 0,65 EUR do 0,83 EUR na m2. Cenilno poročilo je prepričljivo in jasno in v njem ni pomanjkljivosti, ter se pri sodišču prve stopnje glede navedb v mnenju ni porajal dvom. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da je cenilno poročilo prepričljivo in obrazloženo, stranke pa pripomb niso podale.

15.Po povedanem je dolžnikova pritožba neutemeljena, sklep pa pravilen in zakonit (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16.Dolžnik v pritožbenem postopku ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

1Tako tudi Galič, A., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, prva knjiga, GV založba, Ljubljana, 2005, stran 478.

2Odločba Ustavnega sodišča RS Up- 552/09 z dne 23. 9. 2010.

3Primerjaj točko 5 obrazložitve izpodbijanega sklepa

4Prepozne in nedovoljene predloge za vrnitev v prejšnje stanje zavrže predsednik senata s sklepom.

Zveza

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 36, 178, 178/2, 179, 179/1

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.