Up 54/95

6/10-1995

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A.A., ... na seji senata dne 6/10-1995

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba zoper odločbo Sodnega sveta št. 751-6/94 z dne 9/2-1995 v zvezi z odločbo Sodnega sveta št. 752-6/94 z dne 19/12-1994 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik izpodbija odločbo Sodnega sveta, s katero je bilo odločeno o njegovi razporeditvi na Okrožno sodišče v Ljubljani, o uvrstitvi v plačilni razred ter o dodatku na vodstveno funkcijo. Pritožnik meni, da je z odločbo kršena njegova pravica do enakosti po 14. členu Ustave. Pravico do enakosti pred zakonom naj bi bil Sodni svet kršil z različnim obravnavanjem predsednikov sodišč v obdobju pred 31/12-1994 in po njem in sicer z neenako ureditvijo enakih razmerij, ki naj bi jih bil hkrati nepravilno enačil z razmerji, ki veljajo glede sodnikov.

S tem naj bi bila kršena tudi pritožnikova pravica iz tretjega odstavka 49. člena Ustave ter iz 17. člena Mednarodnega pakta o človekovih in političnih pravicah (Uradni list SFRJ, št. 7/71), to je pravica do enake dostopnosti vsakega delovnega mesta oziroma do sprejema pod enakimi splošnimi pogoji v javno službo države. Ta pravica naj bi bila kršena s tem, da naj bi bil Sodni svet pritožniku brez pravne podlage odvzel mandat in naziv predsednika sodišča in mu priznal le mandat in naziv sodnika. Z izpodbijano odločbo naj bi bila kršena tudi pritožnikova s 155. členom Ustave zagotovljena pravica do uporabe naziva v zvezi z opravljanjem funkcije, za katero naj bi bil izvoljen.

2.Pritožnik meni, da Sodni svet ne bi smel izvesti razporeditve predsednikov sodišč, saj naj bi imel na podlagi določb Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94) pooblastilo le za razporeditev sodnikov, razporeditev za predsednike sodišč pa naj bi določil že zakon. Zaradi navedenega naj bi bil Sodni svet neutemeljeno enačil plačilna razmerja predsednikov sodišč s plačilnimi razmerji sodnikov, v posledici česar naj bi bila pritožniku kršena tudi njegova pravica do socialne varnosti, ki naj bi mu jo zagotavljala bistveno višja plača, če Sodni svet ne bi uporabil prepovedanega kriterija razlikovanja. S tem naj bi Sodni svet kršil tudi določbo 52. člena Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 19/94), ki določa primere, v katerih je lahko sodniška plača, določena na podlagi tega zakona, znižana.

Pritožnik meni, da je bila kršena tudi njegova pravica do pravnega sredstva po 25. členu Ustave, ker naj bi izpodbijana odločba vsebovala napačen pravni pouk.

3.Pritožnik smiselno predlaga, da Ustavno sodišče izpodbijano odločbo odpravi. Predlaga, da Ustavno sodišče zadrži izvrševanje izpodbijane odločbe, ker meni, da z izvršitvijo lahko nastanejo nepopravljive škodljive posledice. Te naj bi bile v tem, da pritožniku ne bi bilo omogočeno uporabljati naziva funkcije, ki mu je bila podeljena na podlagi zakona, določitev plače kot za sodnika začetnika pa naj bi zmanjševala njegov ugled in potrebno avtoriteto pri zaposlenih na sodišču, zaradi česar naj bi bilo oteženo izvajanje zadev sodne uprave, kar naj bi imelo škodljive posledice tudi za stranke v sodnih postopkih.

4.Pritožnik tudi predlaga, da Ustavno sodišče izjemoma odloči pred izčrpanjem izrednega pravnega sredstva - upravnega spora, ki ga je pritožnik sprožil z vložitvijo tožbe. Navaja, da pri Sodnem svetu ni predlagal začasnega zadržanja izvrševanja izpodbijane odločbe po drugem odstavku 17. člena Zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77), čeprav naj bi glede sodnikov izvedel priporočilo Sodnega sveta o izračunavanju plač na podlagi začasnih odločb, če so ugodnejše, ker meni, da to ne bi bilo primerno. Nepopravljive škodljive posledice pa naj bi za pritožnika nastale tudi z napačnim pravnim poukom Sodnega sveta, saj po mnenju pritožnika zoper izpodbijano odločbo ne bi smel biti dovoljen upravni spor, ker naj ne bi šlo za upravno stvar.

5.Po določbi prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94; v nadaljnjem besedilu: ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Po drugem odstavku tega člena pa je dopustno pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev izjemoma odločiti o ustavni pritožbi, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice - vendar po dikciji te določbe le pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstv.

Ob dobesednem razumevanju te določbe bi to pomenilo, da odločanje o ustavni pritožbi pred izčrpanjem rednih pravnih sredstev v nobenem primeru ni možno - po logiki, da so redna pravna sredstva tista, ki se lahko uporabijo zoper še ne pravnomočne odločbe, pa bi bilo treba tožbo v upravnem sporu šteti za redno in ne izredno pravno sredstvo (čeprav formalno gledano ni ne eno ne drugo, ampak pravno sredstvo, s katerim se sproži sodno varstvo zoper dokončne upravne odločbe) in torej poprejšnje odločanje o ustavni pritožbi pred odločitvijo v upravnem sporu tudi izjemoma ne bi bilo možno.

6.Ker pa določba v nadaljevanju dovoljuje izjemno poprejšnje odločanje o ustavni pritožbi pod pogojem očitnosti zatrjevane kršitve in pod pogojem, "če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice" - izvršljivost pa je praviloma vezana na pravnomočnost, se prav pri aktih, zoper katere še ni bil sprožen upravni spor, ki pa so kljub temu zaradi dokončnosti v upravnem postopku praviloma že izvršljivi, postavlja vprašanje, ali se določba drugega odstavka 51. člena ZUstS vendarle že lahko uporabi. S tega gledišča pa je namreč tožba v upravnem sporu spet bliže pojmu izrednega kot rednega pravnega sredstva.

7.Tudi če bi določbo drugega odstavka 51. člena ZUstS v primeru upravnega spora razlagali tako, da dopušča presojo posamičnega akta, s katerim naj bi bile kršene človekove pravice, izjemoma še pred sodnim varstvom prav zaradi izvršljivosti odločbe (in to vprašanje pušča Ustavno sodišče še odprto), pa je treba ugotoviti, da v tem primeru niso izpolnjeni vsebinski pogoji za poprejšnjo obravnavo. Oba pogoja, to je očitnost kršitve človekove pravice in nepopravljive posledice za pritožnika, ki morata biti kumulativno podana, v tem primeru nista podana.

8.Iz navedb in utemeljitve ustavne pritožbe je sicer razvidno, da je pritožnik na podlagi odločbe, ki jo izpodbija, razporejen kot sodnik in uvrščen v nižji plačilni razred, kakor je bil uvrščen po prejšnji odločitvi Sodnega sveta. Vendar na podlagi tega še ni mogoče trditi, da je podana očitna kršitev pritožikove človekove pravice v tem smislu, da bi bila kršitev že na prvi pogled jasno vidna.

9.Prav tako ni podan drugi razlog iz drugega odstavka 51. člena ZUstS. Ob odpravi izpodbijane odločbe v upravnem sporu oziroma morebitni kasnejši ugoditvi ustavni pritožbi zoper odločitev Vrhovnega sodišča, s katero bi zavrnilo tožbo v upravnem sporu, bi bile odpravljene tudi vse pravne posledice takšne odločitve.

To pomeni, da bi bili v takem primeru poračunani tudi morebitno premalo izplačani mesečni prejemki plače, zato v tem pogledu ni mogoče trditi, da lahko nastanejo za pritožnika nepopravljive posledice.

10.Predsednik sodišča ima z zakoni določene pristojnosti, ki jih je dolžan izvrševati, prav tako pa so se vsi drugi, ki jih njegove odločitve lahko zadevajo, dolžni ravnati v skladu z njegovim zakonitim ravnanjem. Višina plače, ki je določena predsedniku sodišča, na izvrševanje teh pristojnosti ne more imeti neposrednega vpliva in zato tudi ne more v času do odločitve pristojnega sodišča v upravnem sporu povzročiti za pritožnika nepopravljivih posledic. Prav tako pa ne more povzročiti za pritožnika nobenih pravnih posledic morebitni napačen pravni pouk, če se pritožnik ravna v skladu z njim.

11.Ker niso dani pogoji za odločitev o ustavni pritožbi na podlagi drugega odstavka 51. člena ZUstS, je bilo treba ustavno pritožbo zavreči. O predlogu za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanega akta glede na navedeno odločitev Ustavno sodišče ni odločalo, ker po 58. členu ZUstS lahko zadrži izvršitev izpodbijanega posamičnega akta le v primeru sprejetja ustavne pritožbe.

12.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Lovro šturm ter člana dr. Tone Jerovšek in mag. Matevž Krivic. Sklep je sprejel soglasno.

P r e d s e d n i k dr. Lovro Šturm