Jedro

Zaznamba vrstnega reda je posebno razpolagalno pravno dejanje imetnika lastninske pravice. Od razpolagalnih pravnih dejanj, ki so podlaga za vknjižbo lastninske pravice, se razlikuje po tem, da razpolagalni pravni posel zaznambe vrstnega reda ni opravljen v korist določene osebe.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep zemljiškoknjižne sodnice potrdi.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 26.6.2006, opr. št. Dn 3547/2005 in prodajne pogodbe z dne 5.5.2006, pri podvl. št. 540/24 k.o. x, na nepremičnini, ident. št. 23.E, stanovnje št. S 4.5 v 6, 5, 1 etaži, dovolila vknjižbo lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu, v korist imetnikov M. R. in V. R., vsakega do ½; odločilo, da vknjižba lastninske pravice učinkuje od 22.3.2005, to je od trenutka, od katerega je učinkovala zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, dovoljena s sklepom sodišča z dne 26.6.2006, opr. št. Dn 3547/2005; odredilo izbris zaznambe vrstnega reda pod Dn. št. 3547/2005, v katerem je bila dovoljena vknjižba; odredilo izbris prepovedi odtujitve in obremenitve, zaznamovane na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 22.7.2005, opr. št. Z 05/0046, pod Dn. št. 3859/2005, v korist S. – G. d.o.o.; odločilo, da se listine, ki so bile podlaga za vpis, vložijo v zbirko listin pod opr. št. Dn 7886/2006. Zoper sklep je pravočasno pritožbo vložil udeleženec, S. – G., d.o.o. iz M., zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb postopka in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zemljiškoknjižni predlog zavrne. Navaja, da je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, saj sklep ni obrazložen in ga ni mogoče preizkusiti. Sklep je izdal zemljiškoknjižni sodnik v skladu s 127. členom Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1 in ni izdan v ugovornem postopku, zato bi moral biti po določbi 331. člena ZPP obrazložen. Podano je nasprotje med predlogom in odločitvijo sodišča. Predlagatelj je podal „navaden“ predlog za vknjižbo lastninske pravice z dne 1.6.2009, sodišče pa je odločalo v zemljiškoknjižnem postopku za vpis lastninske pravice v vrstnem redu zaznamovane pravice. Iz uvodnih navedb izpodbijanega sklepa izhaja, da je predlagatelj dne 5.9.2006 predlog dopolnil, vsebina takšne dopolnitve pa ni navedena. Po mnenju pritožnika bi bilo potrebno dopolnitev šteti kot nov predlog, z novim datumom vložitve ter o njem odločiti v posebnem postopku. S sklepom z dne 26.6.2006, Dn št. 3547/2005, je bilo odločeno, da se dovoli zaznamba vrstnega reda za prenos lastninske pravice, z izpodbijanim sklepom pa je sodišče odločilo, da se dovoli vknjižba lastninske pravice v vrstnem redu zaznamovane lastninske pravice. Takšnega zaznamovanja pa L., d.o.o., ni imel. Imel je le zaznambo vrstnega reda za prenos lastninske pravice, ne pa za pridobitev lastninske pravice v korist M. in V. R.. Takšne pravice ta oseba ni imela zavarovane, zato je ne more pridobiti po členu 74 ZZK-1. Le L., d.o.o. je imel zavarovano pravico do prenosa lastninske pravice. L., d.o.o. ni imel zaznamovanega vrstnega reda pridobitve lastninske pravice, ampak kvečjemu prenosa lastninske pravice, česar pa predlagatelj po zavarovanem vrstnem redu ni predlagal. Vložil je navaden predlog za vpis lastninske pravice. V predlogu z dne 1.6.2009 (pravilno 2006), se predlagatelj ni skliceval na sklep z dne 26.6.2006, ki takrat sploh še ni obstajal. Sodišče je tako odločilo mimo predloga, v nasprotju s 125. členom ZZK-1. Prodajna pogodba z dne 5.5.2006, v času podaje predloga za zaznambo vrstnega reda pridobitve lastninske pravice, še ni bila sklenjena, zaznamovana pa tudi ni konkretna oseba, na katero se bo izvršil prenos lastninske pravice. Osnova za vpis na podlagi pravnega posla je tako 40. člen ZZK-1. Ker pa je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen po trenutku, od katerega je že učinkovala zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve v korist pritožnika, ima učinke po 1. odstavku 99. člena ZZK-1. Obstajala je ovira za vpis. Vknjižba lastninske pravice ne more učinkovati od 22.3.2005, saj je po tem sklepu bila zaznamovana le zaznamba vrstnega reda za prenos lastninske pravice, ne pa do vknjižbe lastninske pravice, kot to izhaja iz sklepa Dn. št. 3547/2005. Ta zaznamba bi imela učinek le v primeru prenosa lastninske pravice L., d.o.o., na primer za primer oblikovanja oziroma vpisa etažne lastnine v zemljiško knjigo. Z izpodbijano odločitvijo je sodišče prve stopnje poseglo tudi v ustavne pravice pritožnika, načelo pravne države, načelo enakega varstva pravic, do sodnega varstva, ni sodilo po ustavi in zakonu. Glede na povedano, sodišče ne bi smelo opraviti tudi ne izbrisa zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve. Dejanski izbris je sodišče opravilo še pred pravnomočnostjo izpodbijanega sklepa.

Predlagatelj ter udeleženca V. R. in L., d.o.o., so na pritožbo dogovorili in predlagali njeno zavrnitev.

Upoštevaje sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I R 151/2009 z dne 11.11.2009, je o pritožbi odločalo Višje sodišče v Ljubljani.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik je udeleženec postopka v smislu določbe 132. člena ZZK-1. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo očitanih bistvenih kršitev določb postopka niti določb ustave, dejansko stanje je pravilno ugotovljeno, pravilno pa je uporabljeno tudi materialno pravo.

Glede na določbo 3. odstavka 152. člena ZZK-1, mora biti sklep o vpisu obrazložen le, če se z njim zavrže oziroma zavrne zemljiškoknjižni predlog oziroma odloči, da se vpis ne opravi. Uporaba določbe 1. odstavka 331. člena ZPP ne pride v poštev, saj se ZPP oziroma Zakon o nepravdnem postopku - ZNP uporabljata v zemljiškoknjižnem postopku le glede vprašanj, ki niso urejena z ZZK-1. Vprašanje obrazloženosti sklepa pa je urejeno. Sicer pa tudi uporaba določbe 1. odstavka 331. člena, v delu, da je lahko sklep obrazložen tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno, ne bi pripeljala do drugačne odločitve. V konkretnem primeru obrazložitev sklepa z dne 14.8.2009, ni bila potrebna. Tudi ne drži trditev, da je predlagatelj vložil navaden zemljiškoknjižni predlog in ne predlog za vpis lastninske pravice v vrstnem redu zaznamovane pravice. Predlog je jasen – predlaga se vknjižba pridobitve lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu (predlog list. št. 1). Predlog z dne 1.6.2006 je predlagatelj dne 5.9.2006 dopolnil s sklepom o dovolitvi zaznambe vrstnega reda, v skladu z 2. odstavkom 74. člena ZZK-1. Takšne dopolnitve seveda ni mogoče šteti kot nov predlog, dopolnitev pa je bila opravljena v smislu določbe 2. odstavka v zvezi s 4. točko 1. odstavka 146. člena ZZK-1. Glede na to, da učinkuje vknjižba lastninske pravice po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, to pa je od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis zaznambe, torej od 22.3.2005 (2. odstavek 73. člena, 1. odstavek 68. člena, 5. člen ZZK-1), ni bistveno, da je bil sklep o dovolitvi zaznambe vrstnega reda izdan 26.6.2006, predlog za vknjižbo pridobitve lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu pa vložen že 1.6.2006. Tudi ni bistveno, da je v sklepu o dovolitvi zaznambe vrstnega reda z dne 26.6.2006, navedeno, da se dovoli zaznamba vrstnega reda za prenos lastninske pravice, saj je v sami zemljiški knjigi zapisano, da gre za zaznambo vrstnega reda pridobitve lastninske pravice (kakršen je tudi zakonski tekst – 1. odstavek 68. člena ZIZ). Odločilen je seveda vpis v zemljiško knjigo.

Zaznamba vrstnega reda je posebno razpolagalno pravno dejanje imetnika lastninske pravice (lastnika). Od razpolagalnih pravnih dejanj, ki so podlaga za vknjižbo lastninske pravice, se razlikuje po tem, da razpolagalni pravni posel zaznambe vrstnega reda ni opravljen v korist določene osebe, kar pomeni, da oseba, v korist katere je opravljeno razpolagalno pravno dejanje zaznambe vrstnega reda (v konkretnem primeru M. in V. R.), v izjavi volje, ki tvori to razpolagalno pravno dejanje, torej v predlogu za zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, ni določena (primerjaj uvodna pojasnila dr. Nine Plavšak, k Zakonu o zemljiški knjigi, GV Založba, Ljubljana 2003). Pritožbene navedbe, da zaznamba vrstnega reda ne more učinkovati, ker v predlogu za zaznambo vrstnega reda kupca R. nista navedena, so zato neutemeljene.

Zaznamba vrstnega reda varuje vpis pravice, katere vpis bo predlagan kasneje, s trenutkom, od katerega učinkuje ta zaznamba (68. člen ZZK-1). V konkretnem primeru je torej varovala vpis lastninske pravice od 22.3.2005 (Dn. št. 3547/2005). Zemljiškoknjižno sodišče odloča o dovolitvi vknjižbe (lastninske) pravice v zaznamovanem vrstnem redu, glede na stanja vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda (3. odstavek 74. člena ZZK-1), v konkretnem primeru torej glede na stanje 22.3.2005. V tem trenutku je zemljiškoknjižno stanje dovoljevalo predlagani vpis, saj je bila zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve v korist pritožnika, vpisana šele 30.3.2005 (Dn. št. 3859/2005). Funkciji varovanja vrstnega reda vpisa pravice ustrezno, so urejeni učinki zaznambe vrstnega reda in pravila o vknjižbi pravice v zaznamovanem vrstnem redu. Vsi vpisi, ki začnejo učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, in so bili dovoljeni proti vknjiženemu lastniku (v konkretnem primeru torej zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve v korist pritožnika), učinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu (2. odstavek 73. člena ZZK-1). V konkretnem primeru je ta razvezni pogoj nastopil, zato je zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odločilo o izbrisu tega vpisa, torej zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve (5. odstavek 74. člena ZZK-1). Pravilno pa je tudi odločilo, da vknjižba lastninske pravice učinkuje od trenutka, od katerega je učinkovala zaznamba vrstnega reda in hkrati tudi pravilno dovolilo izbris zaznambe vrstnega reda, v katerem je bila vknjižba dovoljena (4. odstavek 74. člena ZZK-1). Istočasno, ko je zemljiškoknjižno sodišče predlagani vpis dovolilo, to je dne 19.8.2009, je zaznamovalo tudi nepravnomočnost sklepa o dovolitvi tega vpisa (156. člen ZZK-1), s čimer so bile ustrezno varovane (tudi) pravice pritožnika.

Odločitev sodišča je torej pravilna in zakonita. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep zemljiškoknjižne sodnice potrdilo ter hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1). Odločilo je še, da udeleženca sama nosita svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 35. člena ZNP v zvezi z 2. odstavkom 120. člena ZZK-1).