Jedro

Poleg kršitve pogodbene obveznosti mora biti pri poslovni odškodninski odgovornosti izpolnjen tudi pogoj vzročne zveze med kršitvijo pogodbene obveznosti in škodo, ki zaradi te kršitve nastane pogodbi zvesti stranki.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II. in III. izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo v plačilo 993,75 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 12. 2010 naprej (točka I. izreka). V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (za 9.104,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 6. 2010 ter za zakonske zamudne obresti od 993,75 EUR od 2. 6. 2010 do 22. 12. 2010). Pravdne stroške tožene stranke v višini 148,45 EUR je naložilo v plačilo tožeči stranki (točka III. izreka).

2. Zoper sodbo vlaga pritožbo tožeča stranka. Izpodbija jo v točki II. in III. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj višje sodišče pritožbi ugodi, v izpodbijanem delu sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Vztraja, da sodišče tožeči stranki ni priznalo odškodnine za popolno škodo, ker jo je dosodilo le za čas od podpisa pooblastila do dneva oddaje revizije. Zahtevek za revizijo je bil zavržen. Zato tožeča stranka na razpisu ni mogla sodelovati, čeprav je v pripravo ponudbe in vloge za revizijo vložila veliko delovnih ur svojih zaposlenih. Odgovornost za zavrženje revizije nosi tožena stranka. Ni ravnala zadosti skrbno. Nastala škoda in njena višina se kaže v vrednosti opravljenega dela delavcev tožeče stranke, katerih vloženi trud ni dal rezultata, ker vložena revizija ni bila vsebinsko obravnavana. Tožnica se ne strinja z odločitvijo sodišča, da je obseg škode le delo tožeče stranke v zvezi s pripravo revizije od podpisa pooblastila toženi stranki. Tudi priprava ponudbe za revizijo predstavlja povezano celoto z delom v zvezi s pripravo same revizije. Zahtevku tožeče stranke za plačilo popolne odškodnine v smislu 169. člena OZ,(1) bi bilo treba ugoditi. Tožeča stranka ni uveljavljala izgubljenega dobička, temveč le popolno odškodnino, ki se odraža v stroških za pripravo ponudbe in revizije. Čeprav je bila tožena stranka pooblaščena le za vložitev revizije, se škoda odraža v seštevku vseh stroškov s pripravo ponudbe in revizije, ker sta predstavljala zaključeno celoto. Z zavrženjem revizije je ostalo vse delo zaposlenih pri tožeči stranki brez rezultata. Škoda se kaže v višini stroškov, ki jih je imela tožeča stranka s financiranjem priprave celotnega projekta in ne samo revizije. Zaradi napačne odločitve o glavni stvari je treba spremeniti sodbo tudi v delu, ki se nanaša na odmero storškov.

3. Tožena stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka od tožene uveljavlja plačilo odškodnine zaradi kršitve mandatne pogodbe – strokovne napake pri odvetniškem zastopanju tožeče stranke v postopku revizijskega zahtevka zoper odločitev CURS o oddaji javnega naročila. Trdila in dokazovala je, da do vsebinske obravnave revizijskega zahtevka ni prišlo zaradi napake tožene stranke. Ker ob vložitvi revizijskega zahtevka ni plačala dolžne takse niti o tem obvestila tožeče stranke, je bil revizijski zahtevek brez vsebinske obravnave zavržen kot nepopoln. Zahtevala je povračilo dejanske škode – stroškov (dela oziroma delovnih ur treh svojih zaposlenih delavcev) za pripravo gradiva, in sicer za sodelovanje na javnem naročilu ter pri pripravi gradiva za revizijo.

6. Pri presoji odškodninske odgovornosti tožene stranke je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz prvega odstavka 768. člena OZ. Upoštevaje drugi odstavek 6. člena OZ je ugotovilo premajhno skrbnost toženčeve odvetniške pisarne pri izpolnitvi naročila. Pritožbeno sodišče kot pravilne sprejema dejanske ugotovitve in presojo, pojasnjeno v točki 4 sodbe, o ugotovljeni napaki toženčeve odvetniške pisarne pri plačilu takse in s tem o kršitvi mandatne pogodbe oziroma protipravnem ravnanju kot predpostavki odškodninske obveznosti tožene stranke. Pritožbe tožene stranke v tej smeri ni. Nenazadnje je toženec napako ob svojem zaslišanju priznal in se tožeči stranki zanjo opravičil. Zato je odveč pritožbeno opozarjanje na podano odškodninsko odgovornost tožene stranke za škodo, ki ji je nastala zaradi ugotovljenega nepravilnega dela oziroma opustitve odvetnika.

7. Pritožba ne graja dejanskih ugotovitev v točki 4 sodbe, da je tožena stranka prevzela zastopanje tožeče stranke šele in le za vložitev revizijskega zahtevka zoper odločitev o oddaji naročila (18. 5. 2010). Med strankama niti ni bilo sporno, da je tožeča stranka na razpisu za oddajo javnega naročila, v katerem ni bila izbrana, sodelovala sama – brez odvetnika in, da je toženčevo odvetniško pisarno pooblastila le za zastopanje v nadaljnjem – revizijskem postopku. V okviru trditvene in dokazne podlage tožeče stranke, ko je vtoževala navadno škodo, ki jo je utemeljevala s stroški za delo svojih delavcev pri pripravi gradiva za revizijski zahtevek, je sodišče na podlagi specifikacije opravljenega dela tožeče stranke in zaslišanja njenih zaposlenih zanesljivo ugotovilo, da je glavnina vtoževanih stroškov odpadla na pripravo ponudbe oziroma gradiva za sodelovanje na javnem naročilu (predhodni postopek). Pritožbeno sodišče nima pomislekov o pravilnosti ocene in ugotovitve v točki 5 sodbe, da navedeni stroški niso v vzročni zvezi z ugotovljeno odvetniško napako. Pritožbeno naziranje o povezanosti oziroma celoti ponudbe in revizije je zmotno. Ovrženo je z ugotovljenim dejstvom, da je tožeča stranka v prvi fazi postopka nastopala sama in v njej pripravila potrebno gradivo. Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje so ji stroški s tem gradivom nastali ne glede na to, ali bi vložila nadaljnji revizijski zahtevek ali ne in ne glede na to, ali bi bila v njem uspešna ali ne. Gre za samostojno celoto. Ker so stroški za pripravo prijave nastali pred in neodvisno od naročila, ki ga je prejela tožena stranka kot prevzemnica naročila (revizijski zahtevek), je tožbeni zahtevek v tem delu pravilno zavrnjen zaradi pomanjkanja vzročne zveze. Poleg kršitve pogodbene obveznosti mora biti pri poslovni odškodninski odgovornosti izpolnjen tudi pogoj vzročne zveze med kršitvijo pogodbene obveznosti in škodo, ki zaradi te kršitve nastane pogodbi zvesti stranki (drugi odstavek 239. člena OZ).

8. Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje je tožeča stranka zaradi ugotovljene kršitve mandatne pogodbe upravičena le do povračila tistega obsega škode, ki je v pravnorelevantni vzročni zvezi s kršitvijo mandatne pogodbe. Gre za stroške, ki jih je imela tožeča stranka s pripravo gradiva za revizijo (točka 5 in 6 sodbe). Le ta škoda je v zvezi s toženčevo kršitvijo pogodbe. Ostali vtoževani stroški tožeče stranke niso nastali zaradi toženčevega ravnanja. Zato je sprejeta odločitev skladna tudi s pravilom o popolni odškodnini (169. člen OZ). Drži, da je treba oškodovancu zagotoviti povrnitev (popolne) škode, a le tiste, ki mu je nastala zaradi obravnavanega škodnega dogodka in ne zaradi drugih dogodkov.

9. Obsega škode zaradi priprave revizijskega zahtevka in ugotovljene višine (dejanske ugotovitve in razlogi v točki 6 in 7 razlogov sodbe), pritožba ne graja). Kot pravilne jih sprejema tudi pritožbeno sodišče. Enako velja za stroškovno odločitev, ki je pojasnjena v točki 8 sodbe in česar tožeča stranka argumentirano ne izpodbija.

10. Ker je odločitev sodišča prve stopnje pravilna v dejanskem in pravnem pogledu in ni obremenjena z absolutnimi bistvenimi kršitvami pravil pravdnega postopka, na katerega pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP),(2) je zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in v izpodbijanih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Pritožnica ni bila uspešna s pritožbo, zato ni upravičena do povračila pritožbenih stroškov (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona).

Op. št. (1): Obligacijski zakonik, Ur. list RS, št. 83/2001 s spremembami Op. št. (2): Zakon o pravdnem postopku, Ur. list RS, št. 26/1999 s spremembami.