Jedro

Če je bil delavcu za povračilo stroškov na terenu bil izplačan terenski dodatek, nima pravice do plačila dnevnic.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in zavezalo toženo stranko, da tožniku plača znesek 87.683,00 SIT s pripadki na račun neizplačanih oziroma premalo izplačanih dnevnic za čas od 1.12.1991 do 31.8.1992. Toženo stranko je zavezalo, da povrne tožniku stroške postopka v znesku 86.438,00 SIT. Njegov višji tožbeni zahtevek za znesek 13.670,00 SIT je zavrnilo kot neutemeljen.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno, pritožbi tožene stranke pa je ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v ugoditvenem delu spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek stroškovno zavrnilo.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava (revizijski razlog iz 3. točke 1. odstavka 385. člena ZPP-77) s predlogom, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo ustrezno spremeni oziroma podredno, da jo razveljavi. V obrazložitvi revizije navaja, da izpolnjuje oba pogoja iz 29. člena Pravilnika o osnovah in merilih za urejanje določenih povračil in prejemkov iz materialnih stroškov tožene stranke za priznanje pravice do vtoževanih zneskov dnevnic. Tožnik je v spornem času opravljal delo policista na mejnem prehodu R., torej izven sedeža svoje organizacijske enote, v takoimenovanem "ruskem turnusu" brez možnosti bivanja na terenu in brez organizirane prehrane. Opozarja tudi na drugačno odločitev pritožbenega sodišča v zadevi tožnika D. B., prav tako delavca tožene stranke in na izvensodno poravnavo sklenjeno z M. S. Revizija je bila na podlagi 390. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90 - ZPP-77, ki ga je glede na določbo 498. člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 - ZPP - še uporabiti) vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP-77, vendar take kršitve ni ugotovilo.

Pri materialnopravnem preizkusu izpodbijane sodbe v mejah revizijskih razlogov in po uradni dolžnosti (386. člen ZPP-77) je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje (3. odstavek 385. člena ZPP-77). Ob ugotovitvi obeh sodišč, da je bil tožniku od 1.12.1991, ko je opravljal delo policista na mejnem prehodu R., izplačan terenski dodatek, je za pravilno razsojo uporabiti določbo 1. odstavka 32. člena navedenega pravilnika tožene stranke. Po tej določbi se terenski dodatek, dnevnice in povračilo stroškov za prenočišče izključujejo. Enako določbo vsebuje 4. odstavek 42. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 18/91 do 8/2001 - KPND), po kateri se terenski dodatek in dnevnica izključujeta. Ker je bil tožniku za povračilo stroškov na terenu v uveljavljanem času izplačan terenski dodatek, nima glede na določbo 1. odstavka 32. člena pravilnika tožene stranke oziroma 4. odstavka 42. člena KPND pravice do plačila dnevnic.

Ker je bil tožnik z dokončno in pravnomočno odločbo Ministrstva za notranje zadeve začasno (od 1.3.1992 do 31.8.1992) razporejen na delovno mesto vodje izmene II na Postajo mejne policije R., je postala njegova nova organizacijska enota. Ker v navedenem času ni opravljal dela izven sedeža te enote, na katero je bil začasno razporejen, ne izpolnjuje za priznanje pravice do terenskega dodatka oziroma dnevnic v 1. odstavku 29. člena pravilnika tožene stranke določenega pogoja (opravljanje dela na terenu).

Sklicevanje revizije na drugačno odločitev pritožbenega sodišča v zadevi opr. št. Pd 1307/96 oziroma sklenitev izvensodne poravnave tožene stranke z M. S., ne more biti relevantno, saj ju ni mogoče upoštevati ne kot dokaz ne kot pravni vir.

Iz navedenih razlogov je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (393. člen ZPP-77).

Določbe ZPP-77, na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča, so bile uporabljene na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).