8. 9. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Marka Blatnika in Andreja Palčiča, oba Koper, na seji 8. septembra 2022

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 142/21) ter Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 149/21) se zavrže.

2.Ustavna pritožba zoper dopis Vrhovnega sodišča št. Su 407/2020 z dne 6. 9. 2021, Zapisnik o naroku za glavno obravnavo pri Delovnem sodišču v Kopru št. Pd 206/2020 z dne 7. 10. 2021 ter "konkretno in posamično oblastno ravnanje (akt) osebe v službi sodišča" z dne 7. 10. 2021 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnika navajata, da z ustavno pritožbo izpodbijata dopis Vrhovnega sodišča št. Su 407/2020 z dne 6. 9. 2021, ki je naslovljen na urade predsednikov sodišč v zvezi z ureditvijo pogoja prebolevnosti, cepljenosti ali testiranja (v nadaljevanju pogoj PCT) na sodiščih, in Zapisnik o naroku za glavno obravnavo pri Delovnem sodišču v Kopru št. Pd 206/2020 z dne 7. 10. 2021, napravljen v delovnopravni zadevi, v kateri je pritožnik Andrej Palčič tožeča stranka ter pritožnik Marko Blatnik, Sindikat Sonce Slovenije, Koper, njegov pooblaščenec. Pritožnika tudi navajata, da vlagata ustavno pritožbo še zoper "konkretno in posamično oblastno ravnanje (akt) osebe v službi sodišča" z dne 7. 10. 2021, ko jima je bil zaradi neizpolnjevanja pogoja PCT onemogočen vstop v prostore sodišča oziroma udeležba na razpisanem naroku za glavno obravnavo. Zatrjujeta kršitve 14., 22., 32. in 35. člena Ustave ter 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP). Poleg navedenega pritožnik Marko Blatnik zatrjuje še kršitev 49. člena Ustave, pritožnik Andrej Palčič pa kršitev 23. člena Ustave. Pritožnika menita, da pogoj PCT ne velja za stranke sodnih postopkov.

2.Pritožnika sta vložila tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (v nadaljevanju Odlok/142) ter Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (v nadaljevanju Odlok/149), saj navajata, da izpodbijata navedena predpisa. Trdita, da se Vrhovno sodišče v dopisu št. Su 407/2020 z dne 6. 9. 2021 sklicuje na 12. točko prvega odstavka 5. člena Odloka/142. Odlok/142 in Odlok/149 naj bi se nanašala tudi na ravnanja "uradnih oseb v službi sodišča ("state actor") do strank sodnih postopkov".

B.

3.Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) v prvem odstavku 50. člena določa, da se lahko ustavna pritožba vloži zaradi kršitve človekove pravice ali temeljne svoboščine zoper posamični akt, s katerim je državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe, pod pogoji, ki jih določa ta zakon.

4.Ustavno sodišče ugotavlja, da z dopisom Vrhovnega sodišča št. Su 407/2020 z dne 6. 9. 2021, ki je tudi sicer interni akt in se nanaša na pogoj PCT za zaposlene na sodiščih, o pravici, obveznosti ali pravni koristi pritožnikov ni bilo odločeno. Prav tako takšne odločitve še ne pomeni Zapisnik o naroku za glavno obravnavo pri Delovnem sodišču v Kopru št. Pd 206/2020 z dne 7. 10. 2021, ne glede na to, da med drugim vsebuje procesni sklep sodišča o preložitvi naroka zaradi odsotnosti pritožnikov, ki nista izpolnjevala pogoja PCT. Pritožnika izpodbijata tudi zatrjevano "konkretno in posamično oblastno ravnanje (akt) osebe v službi sodišča" z dne 7. 10. 2021, vendar to ne more pomeniti posamičnega akta v smislu prvega odstavka 50. člena ZUstS, zoper katerega bi bilo dopustno vložiti ustavno pritožbo. Po ustaljeni ustavnosodni presoji ustavna pritožba neposredno zoper ravnanje sodišča (ko je postopek pred pristojnim sodiščem še v teku) ni mogoča.[1] Zaradi vsega navedenega je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo (2. točka izreka).

5.Za vsebinsko obravnavo pobude morajo biti izpolnjene procesne predpostavke, ki jih določa ZUstS. Ta v drugem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 24.b člena določa, kaj mora vsebovati pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa. Med drugimi zahtevami je izrecno določeno, da mora pobuda vsebovati navedbo razlogov neskladnosti z Ustavo ali zakonom (drugi odstavek 24.b člena v zvezi s tretjo alinejo prvega odstavka 24.b člena ZUstS).

6.Pritožnika konkretno ne pojasnita, zakaj naj bi bila Odlok/142 in Odlok/149 protiustavna oziroma nezakonita, tako da bi Ustavno sodišče lahko preizkusilo očitke. Pritožnika predvsem opisujeta svoj položaj v sodnih postopkih, v katerih sta udeležena, ter na splošno in pavšalno zatrjujeta neskladje s posameznimi določbami Ustave. Razlogi, ki jih navajata, niso jasno in določno opredeljeni. V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUstS pa Ustavno sodišče pobudo zavrže, če niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 24.b člena ZUstS. Ker pobuda že navedenega pogoja ne izpolnjuje, njena obravnava ni mogoča in jo je Ustavno sodišče zavrglo (1. točka izreka).

7.Glede na navedeni odločitvi se Ustavno sodišče ni ukvarjalo z vprašanjem, ali so izpolnjene druge procesne predpostavke.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in prve alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka v zvezi s petim odstavkom 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto

Predsednik

[1]Glej in primerjaj npr. sklepe Ustavnega sodišča št. Up-1042/05 z dne 9. 1. 2006, 11. točka obrazložitve, št. Up-173/05 z dne 19. 10. 2006, 7. točka obrazložitve, št. Up-1163/07 z dne 15. 5. 2007, 3. točka obrazložitve, in št. U-I-80/14, Up-274/14 z dne 22. 9. 2014, 2. točka obrazložitve.