Jedro

Pritožnik ugovornega razloga v navedeni smeri ni uveljavljal na način, da bi njegov ugovor bilo mogoče šteti kot obrazložen in zato utemeljen (53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ); navajal je, da v času izbrisa prvotnega dolžnika ni bil njegov družbenik, ker da je že pred tem iz njega izstopil, vendar je sodišče prve stopnje v zvezi s tem ugotovilo, da ni predložil nobenega dokaza, ki bi to potrjeval.

Izrek

Pritožba dolžnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot neutemeljen zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep z dne 12.2.2004. Proti navedenemu sklepu je dolžnik po svojem pooblaščencu vložil pritožbo in predlagal njegovo razveljavitev. Navaja, da se ne strinja s sklepanjem sodišča prve stopnje, češ da ugovor dolžnika ni obrazložen. Dolžnik je v svojem ugovoru osporaval obveznost iz materialnopravne podlage ter iz pomanjkanja procesne osnove za prehod obveznosti. Prav to pa so dejstva, o katerih se je Ustavno sodišče izreklo v svoji odločbi opr.št. Up 357/03, Ur.l. RS št. 96/2005 z dne 29.10.2005. Pritožba dolžnika ni utemeljena.

Prvotni dolžnik, družba K.Y. d.o.o., je bil izbrisan iz sodnega registra na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod, Ur.l.RS št. 54/99 s sprem.). V takšnem primeru se na podlagi 4. odst. ZFPPod šteje, da so družbeniki izbrisane družbe podali izjavo z vsebino, določeno v 1. odst. 394. čl. Zakona o gospodarskih družbah, ZGD (o prevzemu obveznosti za plačilo morebitnih preostalih obveznosti izbrisane družbe). V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil po podatkih sodnega registra ob izbrisu prvotnega dolžnika, pritožnik njegov edini družbenik. Skladno z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-135/00 z dne 9.10.2002 so "pravi, aktivni družbeniki" univerzalni pravni nasledniki izbrisane družbe; družbenik, ki meni, da to ni, ima možnost ugovora, da je bil "nepravi, pasivni družbenik". V obravnavanem primeru pa pritožnik ugovornega razloga v navedeni smeri ni uveljavljal na način, da bi njegov ugovor bilo mogoče šteti kot obrazložen in zato utemeljen (53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ); navajal je, da v času izbrisa prvotnega dolžnika ni bil njegov družbenik, ker da je že pred tem iz njega izstopil, vendar je sodišče prve stopnje v zvezi s tem ugotovilo, da ni predložil nobenega dokaza, ki bi to potrjeval, zaradi česar je njegov ugovor pravilno štelo kot neobrazložen in zato neutemeljen.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.