Jedro

Upravni organ v izvrševanju svoje upravne funkcije nima sodnega varstva v upravnem sporu tako kot zasebnopravni subjekt. Presoja procesnih predpostavk za tožbo mora v obravnavanem primeru (glede na stranke postopka in predmet spora ter ustaljeno sodno prakso) zajeti zlasti presojo, ali tožeča stranka uveljavlja sodno varstvo svojih pravic in obveznosti ali pravnih koristi, za katere je glede na določbe Ustave Republike Slovenije, ZUS-1 in drugih zakonov, sodno varstvo zagotovljeno v upravnem sporu ali pa uveljavlja sodno varstvo načina izvrševanja svojih pristojnosti in pooblastil, ki jih ima v izvrševanju svojih upravnih funkcij. S pojmom pravice oziroma pravne koristi posameznika oziroma organizacije v smislu Ustave Republike Slovenije, 1. člena in drugih določb ZUS-1, so po presoji Vrhovnega sodišča mišljeni predvsem zasebnopravni subjekti in tako v tem okviru ni mogoče razumeti pristojnosti oziroma pooblastil ter nalog, ki jih ima upravni organ v okviru izvrševanja svoje upravne funkcije. V upravnem sporu po presoji Vrhovnega sodišča sodno varstvo v zvezi z izvrševanjem upravnih nalog državnih organov pri opravljanju oziroma izvrševanju njihovih upravnih nalog ni zagotovljeno niti po določbah Ustave Republike Slovenije niti ZUS-1 niti po drugem zakonu.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo zahtevi tožeče stranke (Upravna enota ...) za izdajo začasne odredbe v zvezi z njeno tožbo zoper odločbo tožene stranke (Informacijski pooblaščenec) z dne 26. 10. 2012 ter odredilo, da se izvršitev navedene odločbe začasno odloži do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu.

2. Tožena stranka je v svojstvu inšpekcijskega organa tožeči stranki z navedeno odločbo pod točko I. naložila, da mora: v vseh zbirkah osebnih podatkov, ki predstavljajo tožnikovo oziroma zavezančevo elektronsko evidenco dokumentarnega gradiva in do katerih je mogoče dostopati z aplikacijo SPIS v okolju Lotus Notes, zagotoviti organizacijske, tehnične in logično tehnične postopke in ukrepe, s katerimi bo omogočil poznejše ugotavljanje, kdaj so bili posamezni osebni podatki vneseni v zbirko osebnih podatkov, uporabljeni ali kako drugače obdelani in kdo je to storil (točka 1.); v zbirki osebnih podatkov prejete in poslane pošte v elektronskem predalu Upravne enote ... zagotoviti organizacijske, tehnične in logično tehnične postopke in ukrepe, s katerimi bo omogočil poznejše ugotavljanje, kdaj so bili posamezni osebni podatki vneseni v zbirko osebnih podatkov, uporabljeni ali kako drugače obdelani in kdo je to storil (točka 2.); sprejeti akt, v katerem bo določil osebe, ki so odgovorne za zbirko osebnih podatkov, prejete in poslane pošte v elektronski predal Upravne enote ... in osebe, ki lahko zaradi narave njihovega dela obdelujejo osebne podatke iz te zbirke osebnih podatkov (točka 3.); z zbirko osebnih podatkov prejete in poslane pošte v elektronskem predalu Upravne enote ... vzpostaviti katalog zbirke osebnih podatkov, iz katerega bodo razvidni podatki, ki jih taksativno našteva 26. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/2004, 113/2005 – ZInfP, 51/2007 ZUstS-A, 67/2007– v nadaljevanju ZVOP-1) (točka 4.); z zbirko osebnih podatkov iz prejšnje točke pooblaščencu (sedaj toženi stranki) posredovati podatke iz 1., 2., 4., 5., 6., 9., 10., 11., 12. in 13. točke prvega odstavka 26. člena ZVOP-1 (točka 5.). Pod točko II. je določila rok za izvršitev ukrepa iz točke I.1 in I.2 do 1. 5. 2013, za ukrepe iz točke I.3, I.4 in I.5 pa je določila rok za izvršitev v 14 dneh od vročitve te odločbe. Hkrati je z izrekom pod točko III. odločila, da mora o odpravi ugotovljenih nepravilnosti tožnik v roku 3 dni po odpravi nepravilnosti pisno obvestiti toženo stranko, in predložiti dokaze o odpravi nepravilnosti.

3. Tožena stranka se sklicuje na določbe Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfPo), ZVOP-1 in Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) ter določila Ustave Republike Slovenije.

4. V razlogih izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da so izpolnjeni pogoji za izdajo odložitvene začasne odredbe, saj je tožeča stranka izkazala verjetnost nastanka težko popravljive škode, koristi nasprotne stranke in javna korist pa ne bosta prizadeti.

5. Tožena stranka v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge. Sodišče se ni opredelilo do njenih ugovorov. Tožeča stranka ni izkazala nastanka težko popravljive škode. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje.

6. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

7. Pritožba je utemeljena iz naslednjih razlogov:

8. Z vložitvijo tožbe v upravnem sporu pridobi tožnik možnost preventivnega varstva, ki je v tem, da lahko zahteva izdajo začasne odredbe po določbah 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Procesna predpostavka za vložitev zahteve za izdajo začasne odredbe v upravnem sporu je torej vložitev tožbe. Vložena tožba mora biti popolna, razumljiva ter izpolnjevati druge z zakonom določene pogoje. Vsako meritorno odločanje zahteva predhodni preizkus oziroma preizkus procesnih predpostavk. To velja tudi za preizkus zahteve za izdajo začasne odredbe. Vendar mora po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča (sklep I Up 124/2008 z dne 20. 3. 2008, I Up 141/2020 z dne 12. 5. 2010, I Up 227/2011 z dne 25. 5. 2011 in drugi) sodišče prve stopnje, ko gre za odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe, še prej opraviti preizkus, ali so podani pogoji (procesne predpostavke) za vsebinsko obravnavanje tožbe.

9. Da bi bil tak predhodni preizkus tožbe opravljen, iz izpodbijanega sklepa ni razvidno. Presoja procesnih predpostavk za tožbo mora v obravnavanem primeru (glede na stranke postopka in predmet spora ter ustaljeno sodno prakso – na primer sklep Vrhovnega sodišča I Up 75/2012 z dne 16. 2. 2012) zajeti zlasti presojo, ali tožeča stranka uveljavlja sodno varstvo svojih pravic in obveznosti ali pravnih koristi, za katere je glede na določbe Ustave Republike Slovenije, ZUS-1 in drugih zakonov, sodno varstvo zagotovljeno v upravnem sporu ali pa uveljavlja sodno varstvo načina izvrševanja svojih pristojnosti in pooblastil, ki jih ima v izvrševanju svojih upravnih funkcij. S pojmom pravice oziroma pravne koristi posameznika oziroma organizacije v smislu Ustave Republike Slovenije, 1. člena in drugih določb ZUS-1, so po presoji Vrhovnega sodišča mišljeni predvsem zasebnopravni subjekti in tako v tem okviru ni mogoče razumeti pristojnosti oziroma pooblastil ter nalog, ki jih ima upravni organ v okviru izvrševanja svoje upravne funkcije. V upravnem sporu po presoji Vrhovnega sodišča sodno varstvo v zvezi z izvrševanjem upravnih nalog državnih organov pri opravljanju oziroma izvrševanju njihovih upravnih nalog ni zagotovljeno niti po določbah Ustave Republike Slovenije niti ZUS-1 niti po drugem zakonu.

10. Tožeča stranka po presoji Vrhovnega sodišča v tožbi in zahtevi za izdajo začasne odredbe ni izkazala, da bi kot pravna oseba oziroma organizacija uveljavljala kakšno svojo pravico ali pravno korist oziroma pravni interes, ki ni javni interes. Sodišče sicer po prvem odstavku 2. člena ZUS-1 odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, vendar samo v primeru, če je s takim aktom poseženo v pravni položaj tožnika, kar pa po presoji Vrhovnega sodišča v tem primeru ni podano. Z izpodbijano odločbo tožena stranka v pravni položaj tožeče stranke z ničemer ne posega, zgolj presoja zakonitost in dejstvo, da tožeča stranka z odločitvijo tožene stranke ni zadovoljna, ker ji nalaga obveznosti, ki jih bo težko uresničila, ne glede na drugi odstavek 2. člena ZUS-1 ne more biti predmet upravnega spora v obravnavani zadevi.

11. Če je bilo z odločbo tožene stranke, ki jo ta izdaja v okviru svojih nadzorstvenih pristojnostih, ki jih prav tako izvaja v javnem interesu, domnevno z varstvom osebnih pravic ali kako drugače krši zakon na škodo javnega interesa, pa je na podlagi posebne ureditve v 18. členu ZUS-1 za vložitev tožbe zoper akt, na podlagi pooblastila Vlade Republike Slovenije aktivno legitimiran zastopnik javnega interesa iz tretjega odstavka tega člena. Vendar tožba v obravnavanem primeru ni bila vložena na tej pravni podlagi.

12. Ker je sodišče prve stopnje po presoji Vrhovnega sodišča že zaradi navedenega bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu (drugi odstavek 75. člena ZUS-1), se Vrhovno sodišče v presojo ostalih pritožbenih ugovorov ni spuščalo, ampak je na podlagi 70. člena v zvezi z drugim odstavkom 75. člena in prvim odstavkom 82. člena ZUS-1 ugodilo pritožbi, razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti pomanjkljivosti, navedene v tem sklepu.