Jedro

V upravnem sporu se presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov in ne pravilnost strokovne ocene. Sodišče presoja le, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava. Javni razpis predstavlja materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev. V upravnem sporu se lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom, ne pa tudi primernost ali ustreznost določenega merila javnega razpisa.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Toženka je z izpodbijanim sklepom odločila, da se tožnikova vloga za operacijo "...", ki je prispela na Javni razpis za izbor operacij za večjo socialno vključenost pripadnikov ranljivih družbenih skupin na področju kulture v okviru Evropskega socialnega sklada v letih 2021-2023 (v nadaljevanju javni razpis) ne izbere za sofinanciranje.

2.Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik vložil pravočasno in formalno popolno vlogo za udeležbo na javnem razpisu za kohezijsko regijo zahodna Slovenija. Toženka povzema merila za ocenjevanje in pojasni število točk, ki jih je strokovna komisija dodelila tožniku po posameznih merilih ter razloge, zaradi katerih je tožnik skupaj dosegel 73 od 100-tih možnih točk. Predvidena sredstva za sofinanciranje operacij v skupni višini 1.307.915,90 EUR, od tega za kohezijsko regijo zahodna Slovenija, so znašala 636.164,10 EUR in so bila dodeljena petim najbolje ocenjenim operacijam iz regije, s čimer so bila razpisana sredstva razporejena. Glede na to tožnik, čeprav njegova vloga dosega minimalni kriterij 70 točk, ni bil izbran za sofinanciranje.

3.Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja. V tožbi navaja, da se nad njim izvaja tiha diskriminacija, saj se sredstva ne dodeljujejo le Srbom in njihovim društvom, ki edini ne sodijo v ranljivo kulturno skupnost oziroma se kot taka skupnost obravnavajo zgolj slovenska društva. Sum očitne manipulacije in neenakopravnega obravnavanja izhaja iz načina delitve razpoložljivih sredstev, saj imajo v primeru, da prijave presegajo predvidena sredstva, prednost operacije z višjim številom točk. To je diskriminatorno in nepravično, saj bi bilo pošteno, da se razpoložljiva sredstva sorazmerno delijo na vse tiste, katerih vloge so dosegle med 70 in 100 točk, kot se je javni razpis tudi glasil. Odločitev toženke, ki je dala prednost najvišje ocenjenim vlogam, pomeni, da si je naknadno premislila. Toženki očita tudi, da so razlogi izpodbijanega sklepa pavšalni in da je iz njih razvidno, da tožnikove projektne vloge niti ni prebrala. Če bi jo, ne bi "sumila", da večje število delavnic ne bo uspešnih in da poraba finančnih sredstev ne bo racionalna ter "namigovala", da ni potrebe za internetno radiotelevizijo.

4.Trdi še, da je toženka prezrla, da se po Zakonu o društvih status društva v javnem interesu upošteva kot merilo pri javnih razpisih za pridobivanje sredstev iz državnega proračuna, pri čemer ne sme presegati 20% vrednosti ostalih meril. Za organizacije v javnem interesu na področju kulture pa veljajo tudi ugodnosti iz drugih določb tega zakona. Čeprav tožnik deluje v javnem interesu na področju kulture, mu te točke niso bile dodeljene. Domneva, da jih toženka dodeljuje le svojim favoritom. Meni, da so mu bile kršene pravice iz 14., 61., 62. in 63. člena Ustave, ki vsem državljanom Republike Slovenije zagotavljajo enake pravice ne glede na narodnost. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi in odloči, da mu mora toženka plačati 130.000,00 EUR odškodnine in podrejeno, da razveljavi javni razpis in toženki naloži, da ga v ponovljenem postopku dopolni tako, da manipuliranje ne bo mogoče. Uveljavlja tudi povračilo stroškov postopka.

5.Toženka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe. Navaja, da je tožnik pri ocenjevanju dosegel več kot 70 točk, vendar so razpoložljiva sredstva presegle vloge z večjim številom točk. Slednjim so bila sredstva dodeljena v skladu z dvanajstim odstavkom 20. člena javnega razpisa. Ocenjevanje je v domeni komisije, ki jo imenuje minister. Komisija je operacijo ocenila strokovno in v skladu z merili javnega razpisa, upoštevaje tožnikove navedbe v vlogi, oddani na razpis in svojo odločitev tudi obrazložila. Zanika, da naj bi bil tožnik v postopku kakorkoli diskriminiran glede na katerokoli osebno okoliščino.

6.Tožnik v pripravljalni vlogi z dne 6. 5. 2022 vztraja, da je prišlo do neenakopravnega obravnavanja njegove vloge iz narodnostnih razlogov, kar prepovedujejo ustava, zakon in Listina o temeljnih pravicah Evropske unije. Sklicuje se na Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja (v nadaljevanju ZUNEO), in sicer poudarja, da predpis, kadar diskriminirana oseba v upravnih in sodih postopkih navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je prišlo do diskriminacije, v 22. členu dokazno breme prenaša na kršitelja.

7.V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v vse listine v sodnem in upravnem spisu. Zavrnilo je dokazovanje z vpogledom v kopije vlog za projekte Kulturno izobraževalnega društva ..., Zavoda ..., ..., zavoda za založniško dejavnost in Zveze ..., kopije ocenjevanja njihovih projektov in kopije evidence zavrnjenih projektnih vlog, saj ocenjevanje drugih projektov ni pravno relevantno za odločitev v tem upravnem sporu. Zavrnilo je tudi dokazovanje z zaslišanjem A. A. in B. B., saj naj bi izpovedovala to, kar je napisano v vlogah ter C. C. in Č. Č., ki naj bi izpovedovala, na kakšen način je bil določen najvišji znesek javnega razpisa, saj to za odločitev ni pomembno. Predlog za postavitev sodnega izvedenca za projektne jezikovne-kulturne dejavnosti je zavrnilo, ker vloge ocenjuje strokovna komisija ne izvedenec, kot bo podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, pa je sodna presoja te ocene tudi omejena.

8.Tožba ni utemeljena.

9.Izpodbijani sklep med drugim temelji na Uredbi o porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014-2020 za cilj naložbe za rast in delovna mesta (v nadaljevanju Uredba). Način izbora operacije, ki se financira s sredstvi proračuna EU, Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada, Pobude za zaposlovanje mladih in Kohezijskega sklada so po 23. členu Uredbe: 1. javni razpis, 2. javni poziv in 3. neposredna potrditev operacije. Javni razpis se izvede po predpisih, ki urejajo javne finance (prvi odstavek 24. člena Uredbe).

10.Javne finance oziroma javne razpise, ki se financirajo z javnimi sredstvi, urejata Zakon o javnih financah (v nadaljevanju ZJF) in Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (v nadaljevanju Pravilnik).

11.Po tretjem odstavku 106 h. člena ZJF komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog, jih oceni na podlagi zahtev in meril, ki so bila navedena v javnem razpisu ter pripravi predlog prejemnikov sredstev (tretji odstavek). Na podlagi predlogov komisije iz prejšnjega odstavka predstojnik neposrednega proračunskega uporabnika ali oseba, ki jo je ta pooblastil za sprejetje odločitve o dodelitvi sredstev, izda sklepe o izboru prejemnikov sredstev (četrti odstavek). V bistvenem enako določa 225. člen Pravilnika.

12.Tožnik s tem, ko ugovarja, da je ocenjevanje pavšalno in temelji zgolj na "sumih" in "namigovanju", po vsebini ugovarja ocenjevanju komisije. Gre za strokovno oceno, saj imajo predsednik in člani komisije ustrezno izobrazbo in izkušnje s področja, za katerega se dodeljujejo sredstva, ki omogočajo strokovno presojo vlog (tretji odstavek 218. člena Pravilnika). Po ustaljeni sodni praksi sodišče te ocene ne more strokovno presojati, saj za to ni usposobljeno. V upravnem sporu se presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov in ne pravilnost strokovne ocene. Sodišče presoja le, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava. Javni razpis predstavlja materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev. V upravnem sporu se lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom, ne pa tudi primernost ali ustreznost določenega merila javnega razpisa. Glede na navedeno sodišče ugovorov, ki se nanašajo na pravilnosti ocenjevanja, ni presojalo.

13.Sodišče nadalje sodi, da obrazložitev izpodbijanega sklepa ni pavšalna in zadosti zahtevam 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, saj je toženka pojasnila, koliko točk je tožnik prejel po vseh kriterijih, predvidenih v razpisu in v čem so pomanjkljivosti vloge po teh kriterijih, zaradi katerih njegova vloga ni bila ovrednotena višje.

14.Tako po merilu ustreznost operacije toženka ocenjuje, da so namen in cilji projekta le deloma usklajeni z nameni in cilji razpisa, da niso opredeljeni njegovi inovativni vidiki in da ni jasno, na kakšni podlagi bi takšna radiotelevizija delovala po zaključku projekta. Ciljna skupina, tj. ... skupnost v Sloveniji, bo po oceni komisije le deloma vključena v projekt, niso pa vključene različne ranljive skupine oziroma ni pojasnjeno, na kakšen način bodo vključene. Nekateri stroški so nerazumljivo opredeljeni, zaradi številnih delavnic pa je težko verjetno, da bo projekt uspešno izveden. Poraba finančnih sredstev je v nekaterih delih previsoko ocenjena in vprašljiva z vidika racionalnosti. Zato je bil projekt po merilu ustreznost operacije ocenjen z 28 točkami (od 40 možnih).

15.Po merilu izvedljivost operacije, je toženka pojasnila, da je projekt ocenila nižje, ker predlagane aktivnosti niso najbolj smotrne, kvalitetne in niso ustrezno razdelane, kar nekaj je nejasnosti glede izvedbe. Predlagane so uveljavljene in ne inovativne metode dela in orodja za doseganje predvidenih učinkov. Predvidene metode za informiranje in komuniciranje z javnostjo o projektu so običajne in primerne, ne pa izvirne. Tožnik v prijavi tudi ni načrtoval zaključne predstavitve rezultatov projekta za širšo javnost. Iz teh razlogov je bila vloga ocenjena s 27 (od skupno 35).

16.Pri merilu usposobljenost prijaviteljev za izvedbo operacije je tožnik prejel 7 od 10 točk, ker je imel le delne reference pri vodenju in izvajanju primerljivih operacij oziroma ustrezno opredeljene strokovne izkušnje in reference izkazuje le ožja skupina za izvedbo. Po merilu trajnost predvidenih rezultatov je tožnik prejel 6 od 10 točk, kar toženka utemeljuje s tem, da projekt vsebuje manjše število udeležencev usposabljanj - največ 20, kar je glede na merila premajhno število.

17.Po presoji sodišča je toženka glede na navedeno opredelila razloge, zaradi katerih je bila vloga ocenjena nižje od maksimalnega števila točk, kot je sodišče že pojasnilo, pa po ustaljeni sodni praksi pravilnost te ocene v upravnem sporu ni predmet presoje.

18.Tožnik uveljavlja nezakonitost sklepa še iz razloga, ker naj bi bil v postopku javnega razpisa oziroma izbora vlog, ki izpolnjujejo pogoje za financiranje, diskriminiran, pri čemer se sklicuje na Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja, ki v času izdaje izpodbijanega sklepa ni več veljal. Vendar se sklicuje na ureditev, ki jo povzema v času izdaje izpodbijanega sklepa prvi odstavek 40. člena veljavni Zakon o varstvu pred diskriminacijo (v nadaljevanju ZVarD), ki določa, da kadar diskriminirana oseba v postopku pri zagovorniku, pristojni inšpekciji ali drugem postopku, v katerem zahteva obravnavo diskriminacije, izkaže dejstva, ki upravičujejo domnevo, da je bila kršena prepoved diskriminacije, mora kršitelj dokazati, da v obravnavanem primeru ni kršil te prepovedi, oziroma da je neenako obravnavanje dopustno v skladu s tem zakonom.

19.Obrnjeno dokazno breme torej velja šele, če oseba, ki se sklicuje na diskriminacijo, izkaže dejstva, ki upravičujejo domnevo, da je bila kršena prepoved diskriminacije.

20.Po 4. členu ZVarD diskriminacija pomeni vsako neupravičeno dejansko ali pravno neenako obravnavanje, razlikovanje, izključevanje ali omejevanje ali opustitev ravnanja zaradi osebnih okoliščin, ki ima za cilj ali posledico oviranje, zmanjšanje ali izničevanje enakopravnega priznavanja, uživanja ali uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, drugih pravic, pravnih interesov in ugodnosti (prvi odstavek). Diskriminacija zaradi katere koli osebne okoliščine je prepovedana (drugi odstavek).

21.Tožnik smiselno zatrjuje, da naj bi domneva, da je bil neupravičeno neenakopravno obravnavan, ker ima status zveze društev pripadnikov srbske narodnosti, torej da je neenakopravno obravnavan zaradi narodnosti oseb, ki se združujejo v društva, ki so člani tožnika, izhajala iz meril ter načina razporejanja sredstev prijaviteljem vlog, ki so pri ocenjevanju presegle 70 točk. Zato je moralo sodišče presoditi, ali so merila in način delitve sredstev res zasnovana tako, da ustvarjajo domnevo o obstoju neupravičenega razlikovanja med pripadniki srbske narodnosti in ostalih prijaviteljev oziroma o prednostni delitvi sredstev med pripadnike drugih narodnosti.

22.Niti ZJF niti Pravilnik ne določata meril za vrednotenje vlog, prispelih na razpis, ampak določata, da mora javni razpis med drugim obvezno vsebovati tudi zahteve in merila za kandidiranje na javnem razpisu in merila, s pomočjo katerih se med tistimi, ki izpolnjujejo navedene zahteve in merila, izberejo prejemniki sredstev (4. točka drugega odstavka 106.i člena ZJF, 4. točka prvega odstavka 219. člena Pravilnika), višino razpoložljivih sredstev (5. točka drugega odstavka 106.i člena ZJF, 5. točka prvega odstavka 219. člena Pravilnika) in način financiranja (6. točka drugega odstavka 106.i člena ZJF). Po tretjem odstavku 220. člena Pravilnika pa mora razpisna dokumentacija med drugim vsebovati tudi […] 2. okvirno višino sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega razpisa; 3. način določanja deleža, ki ga prejme posamezni prejemnik (na primer odstotni delež pokrivanja proizvodnih stroškov izdelka ali storitve ter način izračuna proizvodnih stroškov, odstotni delež subvencioniranja prodajne cene izdelka ali storitve, odstotni delež pokrivanja upravičenih stroškov projekta).

23.Toženka je v javnem razpisu uporabila naslednja merila : 1. Ustreznost operacije, ki ima šest podmeril in sicer 1.1 Nameni in cilji operacije so jasno in kvalitetno opredeljeni in usklajeni z nameni in cilji javnega razpisa. Operacija je inovativna; 1.2 Ciljna skupina in njene potrebe so jasno opredeljene ter primerno vključene v pripravo in izvajanje aktivnosti operacije; 1.3 Opredeljena ciljna skupina vključuje različne ranljive skupine (npr. povezovanje različnih ranljivih skupin ali multipla ranljivost vključenih udeležencev); 1.4 Načrtovane aktivnosti so skladne s predvidenimi stroški; 1.5 Konstrukcija stroškov je podrobno utemeljena in pregledna. Predvidena sredstva po kategorijah zagotavljajo učinkovito izvedbo operacije. Poraba finančnih sredstev je primerno ocenjena in racionalna; 1.6 Napoved porabe sredstev po letih je realna. Načrtovana poraba stroškov operacije po letih je glede na načrtovane aktivnosti ustrezna. Naslednje merilo je bilo 2. Izvedljivost operacije, ki je razdeljeno na pet podmeril, in sicer 2.1 Delovni program in terminski načrt operacije sta logična in primerno strukturirana. Načrtovane aktivnosti ustrezajo ciljem operacije in so medsebojno povezane; 2.2 Terminski načrt aktivnosti je ustrezen in izvedljiv; 2.3 Predlagane aktivnosti so smotrne, kvalitetno opredeljene, usklajene, uravnotežene in ustrezno razdelane. Predlagane so nove/inovativne metode dela in orodja za doseganje predvidenih učinkov in rezultatov; 2.4 Predvidene metode/orodja/pristopi za informiranje in komuniciranje z javnostjo o operaciji so primerni in usklajeni. Vključujejo tudi izvirne metode/orodja/pristope informiranja in komuniciranja z javnostjo; 2.5 Načrtovane aktivnosti informiranja in komuniciranja z javnostjo o operaciji bodo dosegle posamezne ciljne skupine in širšo zainteresirano javnost. Predvidena je zaključna predstavitev rezultatov operacije za širšo javnost.

24.Naslednje merilo je bilo 3. Usposobljenost prijaviteljev za izvedbo operacije, ki je bilo razdeljeno na 3.1 Prijavitelj ima reference pri vodenju in izvajanju primerljivih operacij projektov v zadnjih petih letih; 3.2 Ožja skupina za izvedbo operacije ima ustrezno opredeljene strokovne izkušnje in reference za vodenje operacije in izvajanje predvidenih aktivnosti. Pri trajnosti predvidenih rezultatov (merilo št. 4), je bil predmet ocenjevanja to, ali operacija vključuje večje število udeležencev, usposabljanj in ali so njeni učinki kratkoročno oz. dolgoročno relevantni za opredeljene pripadnike ciljne skupine, njihovo socialno vključenost in zaposljivost na področju kulture. Specifična kriterija (merilo št. 5), sta bila 5.1 Operacija prispeva k spodbujanju enakih možnosti žensk in moških in 5.2 Prijavitelj je bil izbran za sofinanciranje v okviru JR-ESS-2018-2019-socialna vključenost.

25.Iz navedenih meril, določenih v javnem razpisu, po presoji sodišča ne izhaja domneva neenakopravnega obravnavanja, saj nobeno merilo ne daje prednosti ali ne postavlja v slabši položaj oseb, ki so srbske ali katerekoli druge narodnosti oziroma se združujejo v zvezo, v katero so združene organizacije, ki so jih ustanovili ali se vanje združujejo pripadniki srbske ali druge narodnosti. Nenazadnje tožnik tega, kako naj bi kateri od kriterijev privilegiral pripadnike ostalih narodnosti oziroma postavljal v neenakopraven položaj pripadnike srbske narodnosti niti ne pojasni, ampak zgolj posplošeno zatrjuje, da je bil, ker ni prejel sredstev, diskriminiran.

26.Glede razporejanja sredstev je javni razpis v zvezi s tem določal, da bo upravičencu sofinanciranih 100% upravičenih izdatkov operacije, ki bodo izkazani in plačani v obdobju izdaje sklepa o izboru do 8. 3. 2023 (drugi odstavek točke 7.). Nadalje je deveti odstavek 20. točke določal, da bodo zavrnjene vloge, ki ne bodo izpolnjevale pogojev upravičenosti, ki bodo dosegle manj kot 70 točk in ki bodo dosegle 70 ali več točk, vendar bodo razpoložljiva sredstva že razdeljena med bolje ocenjene vlog ter dvanajsti odstavek 20. točke, da bodo za sofinanciranje predlagane operacije, ki bodo dosegle najmanj 70 točk, do porabe razpoložljivih sredstev. Če bo skupna vrednost predlaganih operacij, ki bodo dosegle najmanj 70 točk, presegla razpoložljiva sredstva, bodo imele prednost operacije z višjim številom točk.

27.Iz navedenih določil javnega razpisa nedvoumno izhaja, da bodo iz razpoložljivih sredstev do 100 % financirane prijave po vrsti, kot bodo dosegle največje število točk. Po presoji sodišča tak način delitve sredstev ne povzroča diskriminacije. Prav tako ni v nasprotju z zakonom in niti s 3. točko tretjega odstavka 220. člena Pravilnika, ki določa, da je med drugim obvezni sestavni deli razpisne dokumentacije: način določanja deleža, ki ga prejme posamezni prejemnik (na primer odstotni delež pokrivanja proizvodnih stroškov izdelka ali storitve ter način izračuna proizvodnih strokov, odstotni delež subvencioniranja prodajne cene izdelka ali storitve, odstotni delež pokrivanja upravičenih stroškov podjetja). Sodišče namreč sodi, da v tem kontekstu uporabljena beseda "delež", ne pomeni, da delež financiranja ne bi smel biti 100% za najboljše ocenjene vloge. Če bi bila namreč sorazmerna delitev med prijavitelje, katerih vloge so dosegle neko število točk, obvezna, bi moral to določiti zakon. Nasprotno pa je ZJF določanje načina delitve sredstev prepustil izvajalcu javnega razpisa. Iz takega načina delitve sredstev pa sodišče tudi ne razbere, da naj bi bil kakorkoli diskriminatoren, saj se sredstva delijo najbolje ocenjenim projektom in način delitve ni v ničemer odvisen od osebnih okoliščin prijaviteljev. Prav tako ne drži trditev tožnika, da naj bi toženka sredstva delila drugače, kot je predvideno v javnem razpisu, saj ta predvideva, da se najprej in v celotnem deležu financirajo tisti prijavitelji, ki so dosegli največ točk, v nobenem primeru pa ne bi bilo mogoče financiranje tistih, ki so dosegli manj kot 70 točk.

28.Tožnik ugovarja še nezakonitost meril, določenih v javnem razpisu, češ da bi morala toženka po Zakonu o društvih upoštevati kot merilo, če društvo deluje v javnem interesu. V. poglavje zakona z naslovom Društvo v javnem interesu v času izdaje izpodbijanega sklepa ni več veljalo, ker ga je nadomestil Zakon o nevladnih organizacijah (v nadaljevanju ZNOrg), ki pa vsebuje smiselno enake določbe. Tako je v prvem odstavku 16. člen ZNOrg določeno, da se pri javnih razpisih za pridobivanje sredstev iz državnega proračuna, namenjenih nevladnim organizacijam, v merilih za izbor prejemnikov sredstev upošteva tudi status nevladne organizacije v javnem interesu na področju, kateremu je javni razpis namenjen, pri čemer upoštevanje takšnega statusa ne sme biti manjše od petih odstotkov in ne presegati 20 odstotkov skupne vrednosti meril.

29.Iz javnega razpisa izhaja, da je njegov namen spodbujanje, mobilizacija, motivacija in proaktivno delovanje posameznikov iz ranljivih skupin za njihovo večjo socialno vključenost in zaposljivost ter višjo stopnjo zaposlenosti. Z razpisom bo omogočena krepitev kulturnih kompetenc v nevladnih organizacijah, ki izvajajo aktivnosti s pripadniki ranljivih skupin. Cilja javnega razpisa sta: - krepitev zaposljivosti pripadnikov ranljivih skupin na področju kulture z usposabljanjem in preprečevanje zdrsa v socialno izključenost in - zaposlovanje pripadnikov ranljivih skupin na področju kulture.

30.Sredstva so torej namenjena zaposlovanju pripadnikov ranljivih skupin na področju kulture in ne nevladnim organizacijam. Glede na to, da javni razpis ni bil namenjen nevladnim organizacijam, pa toženka pri določanju meril za ocenjevanje ni bila dolžna upoštevati 16. člen ZNOrg in predpis ni bil zmotno uporabljen.

31.Tožnik je na glavni obravnavi trdil še, da je odločba nezakonita, ker naj bi bila predsednica projektnih vlog strokovne ocenjevalne komisije tudi poslovni sekretar in vodja razpisnega sektorja za manjšine. Sodišče utemeljenosti tega ugovora ni vsebinsko presojalo, ker ga tožnik v tožbi ni uveljavljal. Treba je namreč upoštevati, da je tožba v upravnem sporu pravno sredstvo, ki se lahko vloži le v roku 30 dni od vročitve dokončne odločbe oziroma v 5. členu ZUS-1 naštetih sklepov, v njej pa mora tožnik med drugim navesti tudi, zakaj toži, ter predlagati, kako in v čem naj se upravni akt odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost. Uveljavljanje novega tožbenega razloga po poteku navedenega zakonsko določenega roka ni dopustno.

32.Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

33.Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

-------------------------------

1Glej X Ips 725/2008 z dne 15. 12. 2010.

2Glej I U 786/2017 z dne 30. 1. 2018 in v njej citirane sodbe.

3Glej X Ips 193/2013 z dne 17. 3. 2015, I Up 33/2013 z dne 13. 6. 2013, X Ips 725/2008 z dne 5. 12. 2010.

4Glej I Up 168/2019.

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 214

Pridruženi dokumenti*

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.