Jedro

Zahteva za denacionalizacijo ni popolna, če ne vsebuje vseh v 62. členu ZDen predpisanih listin.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS zavrnilo tožničino tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 16.6.2004. Z njo je bila zavrnjena njena pritožba proti sklepu Upravne enote L., Izpostave C. z dne 27.8.2003, s katerim je bila zavržena njena zahteva za denacionalizacijo deleža na premoženju K.I. v L. V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje razlogom in odločitvi izpodbijanega upravnega akta tožene stranke. Tožnica je bila (glede na podatke upravnih spisov) pred izdajo izpodbijanega sklepa organa prve stopnje pravilno pozvana na dopolnitev nepopolne zahteve za denacionalizacijo deleža na premoženju K.I. (ustno 20.12.2002, pisno 24.4.2003, ko je bila tudi opozorjena na posledice v smislu 68. člena ZUP/86, če zahteve ne bi dopolnila), vendar kljub podaljšanju roka ni predložila niti historičnega zemljiškoknjižnega izpiska niti dokazila o podržavljenju nepremičnine. Omenjeni listini sta sestavni del zahteve za denacionalizacijo (točka A 2. odstavka ter 1. alinea 3. odstavka 62. člena ZDen), zato je pravilen zaključek obeh upravnih organov, da je tožničina zahteva za denacionalizacijo tako pomanjkljiva, da je ni mogoče obravnavati ter pravilna odločitev o zavrženju zahteve na podlagi 2. odstavka 68. člena ZUP/86. Tožnica v pritožbi, ki jo vlaga zaradi bistvene kršitve pravil postopka ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava navaja, da naj bi pri organu prve stopnje vložila zahtevo za denacionalizacijo premoženja, podržavljenega njenemu pravnemu predniku M.Z., ter da je bil del denacionalizacijskega spisa odstopljen Upravni enoti C. Nad tem, kako naj bi se denacionalizacijska zadeva delila in komu so bile posredovane kakšne listine nima pregleda. Sicer pa je tudi upravni organ dolžan sam zagotoviti listine, ki jih lažje pridobi kot stranka. Zahtevi za denacionalizacijo je predložila listino o razmerju deležev na K.I., zato meni, da je bila njena vloga popolna ter sposobna za obravnavo, ter da izpodbijana odločitev ni pravilna. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev v izpodbijani sodbi utemeljilo z razlogi, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja.

Pravilno je stališče, da je treba zahtevi za denacionalizacijo, ki teče na zahtevo stranke, predložiti vsa v 62. členu ZDen predpisana dokazila, če naj bo zahtevek stranke meritorno obravnavan. Listine, ki jih je po citirani določbi treba priložiti zahtevi, predstavljajo sestavni del zahteve. Če taka listina ni predložena, je zahteva nepopolna in jo je potrebno v skladu z 2. odstavkom 68. člena ZUP/86 zavreči. Na to, kaj mora v obravnavanem primeru tožnica priložiti (listino o podržavljenju, zemljiškoknjižni izpisek z vsemi vpisi in izbrisi v zemljiškoknjižnih vložkih ter historični izpisek "C" lista, v katerih so vpisane podržavljene nepremičnine od 15.5.1945 od dneva vložitve zahtevka, ali overjeno fotokopijo zemljiškoknjižnega vložka s temi podatki) je bila tožnica (glede na podatke upravnih spisov) v skladu s pravili postopka pravilno opozorjena.

Pravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje (pred njim pa tudi tožene stranke), da tožničina zahteva za denacionalizacijo ni bila dopolnjena z omenjenimi listinami, da bi jo bilo sploh mogoče obravnavati. Zato je bila pravilno kot nepopolna zavržena.

Pritožbeni ugovori na drugačno odločitev nimajo vpliva. Pritožbeni ugovor, da naj bi bila ugotovljena nepopolnost vloge posledica delitve dokumentacije na več različnih upravnih spisov je pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje; s pisno izjavo z dne 5.4.1941, katero ŠK I. priznava, da sta ing. S.B. in M.Z. edina izključna in nerazdelna solastnika K.I. v razmerju 17.478:1, pa tožnica pomanjkljivosti vloge ni odpravila.

Ker glede na navedeno uveljavljana pritožbena ugovora nista podana, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.