Jedro

Zakon o prekrških (ZP-1) storilcem ne omogoča, da bi lahko namesto plačila globe, ki jim je bila izrečena s plačilnim nalogom prekrškovnega organa, predlagali opravo konkretne naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti. Zato takšnemu predlogu ni mogoče ugoditi ne glede na razloge, s katerimi ga storilec utemeljuje.

Izrek

Pritožba storilca I. G. se kot neutemeljena zavrne in se izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča potrdi.

Storilec je dolžan plačati sodno takso.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog storilca I. G., da se plačilo globe, ki mu je bila izrečena s plačilnim nalogom Postaje prometne policije C. z dne 12. 3. 2009 nadomesti z opravo naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti ter mu naložilo plačilo sodne takse.

Zoper takšen sklep se pritožuje storilec, ki v pritožbi navaja, da zaradi hudih denarnih težav prosi za opravljanje javnih del, ima pa tudi prenizek dohodek.

Pritožba ni utemeljena.

Iz samega uvoda izpodbijanega sklepa in tudi iz spisovnega gradiva izhaja, da je globa, za katero storilec prosi, da se mu nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist, bila izrečena s plačilnim nalogom PPP C., pa je prvostopenjsko sodišče kljub temu s poizvedbami pri Davčnem uradu C., Izpostavi Ž. ter pri Centru za socialno delo Ž. ugotavljalo storilčeve gmotne razmere in njegove zmožnosti za plačilo globe, kar je bilo v nasprotju z Zakonom o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), ki storilcem ne omogoča, da bi lahko namesto plačila globe, ki jim je bila izrečena s plačilnim nalogom prekrškovnega organa, predlagali opravo konkretne naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti. Takšno je tudi stališče Vrhovnega sodišča RS, ki izhaja iz sodbe opr. št. IV Ips 27/2008 z dne 15. 4. 2008, v kateri je Vrhovno sodišče RS navedlo, da ZP-1 sicer ne določa izrecno, ali se lahko v postopku o prekršku, o katerem je odločeno s plačilnim nalogom, predlaga nadomestitev plačila globe z opravo določenih nalog v splošno korist ali korist lokalne skupnosti, da pa vendarle iz nekaterih določb ZP-1 sistemsko logično izhaja, da takšna možnost v veljavni ureditvi postopka o prekrških ni predvidena. Argumenti za takšno stališče so v tem, da so določbe 20. člena ZP-1 o nadomestitvi prisilne izterjave z opravo določenih nalog izrecno vezane na primere, ko uklonilni zapor ni bil določen (ali izvršen), oziroma ko storilec tudi po izvršenem uklonilnem zaporu ni plačal globe, torej na primere, ko je predhodno tekel postopek v skladu z 19. členom ZP-1 in bi torej uklonilni zapor lahko bil določen, pa ni bil, oziroma ko določeni uklonilni zapor ni bil uspešen. Poleg tega v nasprotju s primeri, ko je o prekršku odločeno z odločbo o prekršku ali s sodbo, v primeru plačilnega naloga pravni pouk kršitelju ne vsebuje opozorila o možnosti nadomestitve plačila globe z opravo določenih nalog (tretji in osmi odstavek 57. člena ZP-1), sam postopek s plačilnim nalogom pa je tudi sicer zasnovan kot posebno hiter postopek, v katerem se odloči takoj na kraju storitve in katerega namen je čim hitrejše plačilo globe, zato bi obstoj možnosti, da kršitelj poda predlog za nadomestitvi globe in odločanje o takšnem predlogu bil v nasprotju s tako zasnovanim postopkom oziroma bi povsem izničilo cilj, ki ga uvedba posebej hitrega postopka zasleduje.

Čeprav bi glede na navedeno sodišče prve stopnje storilčev predlog za nadomestitev globe moralo zavreči kot nedovoljenega oz. takšnemu predlogu ne ugoditi, odločitev, ki jo je sprejelo, ni v škodo storilcu, saj je sodišče predlog za nadomestitev globe meritorno obravnavalo in je storilcu dejansko dalo več pravic, kot mu gre po zakonu, zato pritožbeno sodišče ni posegalo v izrek izpodbijanega sklepa.

Ker glede na navedeno niso izpolnjene procesne predpostavke za meritorno obravnavanje storilčevega predloga za nadomestitev globe, so pritožbene navedbe, s katerimi storilec utemeljuje svoj predlog za nadomestitev globe neupoštevne, njegova pritožba pa posledično neutemeljena.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (III. odst. 163. čl. ZP-1).

Ker storilec s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi I. odst. 147. čl. ZP-1 odločilo, da je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso, ki jo bo s posebnim plačilnim nalogom za plačilo sodne takse odmerilo prvostopenjsko sodišče.