Jedro

Pogodba, ki jo sklene stečajni upravitelj z najugodnejšim ponudnikom (peti odstavek 154. člena ZPPSL) je izvedbeni akt rezultata dražbe, ki nadomešča domik v nepremičninski dražbi, izvedeni v izvršilnem postopku. To pomeni, da je kupec v stečajnem postopku na dražbi prodane nepremičnine postal njen lastnik originarno. Zato morebitni lastnik na prisilni javni dražbi prodane nepremičnine proti njenemu kupcu najkasneje od vpisa lastninske pravice nanj v zemljiški knjigi, tudi z lastninsko tožbo ne more več uspeti.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je - med drugim - zavrnilo tožbeni zahtevek:

1. na razveljavitev pogodbe z dne 22.9.1995, s katero je tretja tožena stranka prodala prvi in drugi toženi stranki nepremičnine, vpisane pri vložnih številkah 1767 in 1611, obe k.o...;

2. da mora tretja tožena stranka izstaviti listino, na podlagi katere se bo lahko pri parc. štev. 1066/3 vložna številka 1611 k.o... vknjižila lastninska pravica na ime druge tožeče stranke;

3. da sta prva in druga tožena stranka dolžni izročiti v posest drugi tožeči stranki parc. štev. 1611/3 vložna številka 1611 k.o...

Pritožbo druge tožeče stranke proti zgoraj navedenim odločitvam sodišča prve stopnje je pritožbeno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Sodbo pritožbenega sodišča izpodbija druga tožeča stranka z revizijo. V njej uveljavlja revizijska razloga absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, naj sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženim strankam, ki nanjo niso odgovorile.

Revizija ni utemeljena.

Glede na prvi odstavek 382. člena in prvi odstavek 400. člena ZPP/77 vprašanje zakonitosti določitve vrednosti spornega predmeta ni predmet revizijskega preizkusa. Določitev vrednosti spornega predmeta namreč ni vplivala na pravico stranke vložiti revizijo, z njo pa tudi ni bil pravnomočno končan noben postopek. Zato revizijske navedbe, nanašajoče se na sodno določitev vrednosti spornega predmeta, pri revizijskem odločanju niso upoštevne.

Vprašanje pravne opredelitve pogodbe, pa četudi je ta zmotna, je materialnopravno vprašanje in ne bistvena kršitev določb pravdnega postopka.

Utemeljenost tožbenega zahtevka utemeljuje druga tožeča stranka (v nadaljevanju: tožeča stranka) v reviziji z določbami in izvajanjem (pred)pogodbe z dne 29.12.1992. Že sklicevanje na pogodbo izključuje pridobitev lastninske pravice po zakonu po določbah Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih. Po pogodbi je pa tožeča stranka tudi ni pridobila. Tudi če bi omenjeno (pred)pogodbo šteli kot prodajno pogodbo (na podlagi predpogodbe ima stranka samo zahtevek na sklenitev pogodbe - četrti odstavek 45. člena ZOR), bi tožeča stranka s tem pridobila proti toženi stranki samo nedenarno terjatev, ne pa lastninske pravice na spornih nepremičninah in s tem tudi ne izločitvenega upravičenja. Za nedenarne terjatve pa velja 112. člen Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. list RS štev. 67/93...52/99; v nadaljevanju: ZPPSL), razen pri situaciji iz tretjega odstavka 111. člena ZPPSL. Obstoj te pa tožeča stranka ni zatrjevala.

Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno razlagali tudi določbo 112. člena ZOR. Prodaja tuje stvari ne upravičuje njenega lastnika razveljavljati pogodbe, lahko pa zahteva izročitev stvari na podlagi lastninske pravice. Če uspe, ima to po zakonu samem za posledico razdrtje prodajne pogodbe (prvi odstavek 510. člena ZOR).

Glede na navedeno tožeča stranka z uveljavljanimi revizijskimi razlogi ne more uspeti. Z revizijo pa tožeča stranka ne more uspeti predvsem iz sledečih razlogov.

Sporne nepremičnine sta prva in druga tožena stranka kupili na prisilni javni dražbi v stečajnem postopku proti tretji toženi stranki, torej v postopku generalne izvršbe. Pogodba, ki jo sklene stečajni upravitelj z najugodnejšim ponudnikom (peti odstavek 154. člena ZPPSL) je samo izvedbeni akt rezultata dražbe, ki nadomešča domik v nepremičninski dražbi, izvedeni v izvršilnem postopku. To pa pomeni, da kupec v stečajnem postopku na dražbi prodane nepremičnine ni postal njen lastnik derivativno, ampak originarno. Zato morebitni lastnik na prisilni javni dražbi prodane nepremičnine proti njenemu kupcu najkasneje od vpisa lastninske pravice nanj v zemljiški knjigi tudi z lastninsko tožbo ne more več uspeti (primerjaj: 168. člen ZIP oziroma 193. člen ZIZ). Sklenjeno pogodbo pa lahko izpodbija samo iz razlogov, ki jih dovoljuje stečajno pravo, to pa so predvsem nepravilnosti v izvedbi javne dražbe (primerjaj tudi: "Pravna mnenja" z občne seje Vrhovnega sodišča RS štev. I/96: načelno pravno mnenje št. 1. na strani 10 in "Pravna mnenja" z občne seje Vrhovnega sodišča RS štev. II/94: pravno mnenje št.1. na strani 10).

Ker revizijsko sodišče pri revizijskem preizkusu izpodbijane sodbe ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega poastopka iz 10. točke drugega odstavke 354. člena ZPP/77 materialno opravno pa je pravilno odločeno, je revizijsko sodišče revizijo tožeče stranke na podlagi 393. člena ZPP/77 (drugi odstavek 498. člena ZPP/99) zavrnilo kot neutemeljeno.