Jedro

Izdaje začasne odredbe za zadržanje izvršitve odrejenega inšpekcijskega ukrepa ni dopustno zavrniti zato, ker je paricijski rok, v katerem bi morala stranka sama opraviti naloženo obveznost, že potekel, sklep o izvršbi (prisilni) naloženega ukrepa pa še ni bil izdan. ZUS-1 za razliko od ZUS ne določa kot pogoj za izdajo začasne odredbe za zadržanje izvršitve odrejenih ukrepov predhodno uveljavljanje zadržanja izvršbe v upravnem postopku.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi drugega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo zahtevo tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, s katero bi se do izdaje pravnomočne sodne odločbe zadržala izvršitev dopolnilne odločbe inšpektorja za okolje Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote Koper z dne 8. 9. 2010. Z navedeno odločbo je bilo tožeči stranki naloženo, da mora do 31. 12. 2010 odstraniti zemeljski odkop, ki ga je nezakonito vnesla na zemljišča s parcelnimi številkami ..., vse k. o. ..., ter parc. št. ..., vse k. o. ... Tožena stranka je z odločbo z dne 14. 12. 2010 pritožbo tožeče stranke zoper prvostopenjsko odločbo zavrnila.

2. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da tožeča stranka predlaga odložitev izvršitve inšpekcijske odločbe, katere rok za izvršitev je že potekel. Če tožeča stranka prostovoljno inšpekcijske odločbe ne bo izvršila, bo pristojni upravni organ na podlagi prvega odstavka 290. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP izdal sklep o dovolitvi izvršbe, s katerim bo ugotovil, da je odločba, ki naj se izvrši, postala izvršljiva, kdaj je postala izvršljiva in določil način izvršbe. Na podlagi tretjega odstavka 293. člena ZUP pa ima tožeča stranka možnosti, da predlaga odložitev te odločbe, če bo izkazala, da je bilo zoper izvršbo oziroma zoper izvršilni naslov vloženo pravno sredstvo in bi ji z izvršbo verjetno nastala nepopravljiva škoda. Zato tožeča stranka ni izkazala, da bi ji v času vložitve predloga za izdajo začasne odredbe zaradi prisilne izvršitve izpodbijanega akta grozila težko popravljiva škoda.

3. Tožeča stranka v pritožbi zoper izpodbijani sklep, ki jo vlaga zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb postopka in napačne uporabe materialnega prava, navaja, da je v zahtevi za izdajo začasne odredbe več kot verjetno izkazala, da ji bo v primeru izvršitve navedene oziroma izpodbijane dopolnilne odločbe nastala težko popravljiva škoda. Sodišče prve stopnje pa je povsem arbitrarno ugotovilo, da tožeča stranka ni verjetno izkazala nastanka težko popravljive škode, čeprav je predložila tako izračun kot podlago za izračun škode, ki bi ob dejanski izvršitvi izpodbijane odločbe nastala, in podala navedbe ter dokazila o tem, kaj bi izvršitev odločbe za tožečo stranko pomenila. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevi tožeče stranke v celoti ugodi, oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu izhajalo iz tega, da toženi stranki z izpodbijano inšpekcijsko odločbo, katere rok za izvršitev je že potekel, še ne grozi neposredno, to je v času vložitve njenega predloga za izdajo začasne odredbe, težko popravljiva škoda, saj bo imel možnost, da bo predlagala odložitev izvršitve že izvršljive odločbe v izvršilnem upravnem postopku v primeru izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe, izdanega na podlagi prvega odstavka 290. člena ZUP, v skladu z določbo tretjega odstavka 293. člena ZUP. Ta pa določa, da se upravna izvršba lahko izjemoma odloži, če je bilo zoper izvršbo oziroma zoper izvršilni naslov vloženo pravno sredstvo, pa bi z izvršbo verjetno nastala nepopravljiva škoda.

7. Po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 pa sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

8. Po ZUS-1 je formalni pogoj za izdajo začasne odredbe v upravnem sporu pravočasno vložena tožba, ki je sposobna za meritorno obravnavo, zahtevo za njeno izdajo pa je dopustno vložiti hkrati s tožbo ali po njeni vložitvi vse do pravnomočne odločitve o tožbi. Zato je mogoče predlagati začasno odredbo v upravnem sporu ves čas postopka vse do izdaje pravnomočne sodbe in ni vezana na formalni pogoj, tako kot je to bilo določeno v ZUS (30. in 69. člen), da je treba odložitev izvršitve odločbe najprej uveljavljati v upravnem postopku in da se šele ob neuspehu v tem postopku lahko zahteva izdaja začasne odredbe v sodnem postopku.

9. Namen začasne odredbe v upravnem sporu ni, da se odloži že neposredna izvršba, tako kot je to v primeru tretjega odstavka 293. člena ZUP, temveč, da se npr. predlagatelju do izdaje pravnomočne sodbe odloži izvršitev (tudi lastna) obveznosti, ki mu je naložena z izvršilnim naslovom, oziroma da do posameznih prisilnih izvršilnih dejanj niti ne pride (npr. do izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe po prvem odstavku 290. člena ZUP in do nadaljnje izvršbe v eni od predpisanih oblik).

10. Zato po presoji Vrhovnega sodišča ni mogoče odreči sodne presoje predlagane začasne odredbe iz razloga, da še ne grozi prisilna izvršitev izpodbijanega akta (izvršilnega naslova) in da zato ne more nastati nobena škoda, oziroma iz razloga, da je mogoče upravno izvršbo odložiti v upravnem izvršilnem postopku.

11. Ker se sodišče prve stopnje tako ni vsebinsko opredelilo do navedb tožeče stranke, podanih v predlogu za izdajo začasne odredbe, in gre za razloge o odločilnih dejstvih, je po presoji Vrhovnega sodišča izpodbijana sodba obremenjena s pomanjkljivostmi, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Gre za bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 75. člena ZUS-1. 12. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 77. člena ZUS-1 v povezavi z 232. členom ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo, da opravi nov postopek, v katerem se bo moralo vsebinsko opredeliti do predloga za izdajo začasne odredbe.