Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dolžnik je sklepu o izvršbi ugovarjal v celoti; navedel je, da ima po več računih terjatve do upnika v skupni višini 215.390,90 SIT s pripadajočimi obrestmi od zapadlosti posameznega računa do plačila. Zato je do višine te (skupne) terjatve postavil pobotni ugovor. Za svoje navedbe pa je tudi predložil dokaze. Ugovor je tako treba šteti za obrazložen in s tem za utemeljen.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Upnik sam trpi stroške pritožbe.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) v 2. tč. izreka in sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku.
V pravočasni pritožbi je upnik navedel, da dolžnikovim terjatvam ni ugovarjal; zato niso predmet spora niti ne morejo biti razlog za ugovor. Upnik doslej ni mogel pobotati dolžnikove terjatve s svojo, ker dolžnik ni priznal upnikove terjatve. Ker je dolžnik zavračal upnikovo terjatev in s tem možnost pobota, upnik ne priznava njegovih zamudnih obresti. Upnik predlaga brezobrestni pobot v višini dolžnikove terjatve v znesku 215.830,90 SIT. Če dolžnik vztraja pri obračunanih obrestih, upnik predlaga recipročnost obračuna zamudnih obresti. Priglasil je tudi pritožbene stroške.
Pritožba ni utemeljena.
Dolžnik je sklepu o izvršbi (redna št. 1) ugovarjal v celoti; navedel je, da ima po več računih terjatve do upnika v skupni višini 215.390,90 SIT s pripadajočimi obrestmi od zapadlosti posameznega računa do plačila. Zato je do višine te (skupne) terjatve postavil pobotni ugovor. Za svoje navedbe je tudi predložil dokaze (priloga B1). Ugovor je tako treba šteti za obrazložen in s tem za utemeljen (2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena ZIZ).
Sodišče prve stopnje je torej pravilno postopalo po 2. odst. 62. člena ZIZ. Vse upnikove in dolžnikove navedbe o pobotu oz. navedbe o tem, do katere (med strankama sporne) višine naj se pobotajo njune terjatve, bo namreč presojalo sodišče v pravdnem postopku.
Ker sodišče druge stopnje ob reševanju pritožbe tudi ni zasledilo bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP/99, oba v v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. tč. 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ).
Ker upnik s pritožbo ni uspel, sam trpi njene stroške (1. odst. 165. člena v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP/99, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).