Jedro

Vrhovno sodišče RS je v razveljavitvenem sklepu opozorilo je, da je pri ugotavljanju dohodkovnih in premoženjskih pogojev za priznanje varstvenega dodatka potrebno upoštevati prejemek z dne 20. 9. 2011, torej znesek 2.621,00 EUR, kot pravno relevantni dohodek ali znotraj pravno relevantnega premoženja, ne pa kot eno in drugo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbe bremenijo proračunska sredstva sodišča prve stopnje.

III. Stroške odgovora na revizijo tožnik krije sam.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 12. 12. 2013 in št. ... z dne 6. 7. 2012, priznanje varstvenega dodatka od 28. 12. 2011 dalje, s tem da se o odmeri in izplačevanju odloči v upravnem postopku, in povrnitev stroškov postopka. Sklenilo je, da stroški postopka bremenijo proračun Republike Slovenije.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik zaradi procesnih kršitev in zmotne uporabe materialnega prava. Sredstva v višini 1.725,27 EUR na transakcijskem računu predstavljajo neporabljen del invalidskih pokojnin in varstvenih dodatkov, ki so mu bili na podlagi sodbe izplačani za nazaj, in sicer 20. 7. 2011 invalidske pokojnine v znesku 9.182,16 EUR in 20. 9. 2011 še varstveni dodatki v znesku 2.621,00 EUR. Sodišče prve stopnje je sredstva na TRR zmotno štelo za premoženje po 31. členu ZSVarPre, ne da bi obrazložilo, zakaj se ta sredstva obravnava kot premoženje, zaradi česar se sodbe ne da preizkusiti. Napačno je uporabilo tudi materialno pravo. ZUPJS je v 6. točki 1. odstavka 17. člena namreč določal, da se kot premoženje osebe štejejo denarna sredstva na TRR le, kadar ne predstavljajo dohodka skladno s 1. odstavkom 12. člena zakona, ki se po zakonu upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika. V 1. odstavku 12. člena ZUPJS med dohodke, ki se upoštevajo, sicer ni izrecno uvrstil invalidskih pokojnin, uvrstil pa je vse obdavčljive dohodke po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine. ZDoh-2 je v 37. členu med obdavčljive dohodke iz zaposlitve uvrščal tudi pokojnine. Ker so pokojnine dohodek, ki je obdavčljiv po ZDoh-2, se štejejo za dohodek po 1. odstavku 12. člena ZUPJS in se ne upoštevajo kot premoženje po 6. točki 1. odstavka 17. člena ZUPJS. V 10. točki 1. odstavka 12. člena ZUPJS je kot dohodek, ki se upošteva, izrecno naveden varstveni dohodek. Zneska na TRR ni mogoče upoštevati pri ugotavljanju upravičenosti tožnika do varstvenega dodatka. Ni pomembno, ali so bile pokojnine izplačane periodično ali v enkratnem znesku za nazaj. Če bi se pokojnine, ki jih je prejel za nazaj, izvzele kot dohodek po 12. členu ZUPJS in upoštevale kot premoženje po 6. točki 1. odstavka 17. člena ZUPJS, bi bil postavljen v neenak položaj v primerjavi s prejemniki invalidske pokojnine, ki jim je ZPIZ plačeval pokojnino redno mesečno, saj se pri njih pokojnina ne upošteva kot premoženje po ZUPJS. Predlaga povrnitev stroškov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana zavrnilna sodba, čeprav iz drugih razlogov, kot jih obrazlaga sodišče prve stopnje, zakonita. V postopku ni prišlo do kršitev določb ZPP, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti v pritožbi uveljavljane kršitve iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je izpodbijano sodbo mogoče preizkusiti.

5. V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožnik v obdobju od 28. 12. 2011 do 31. 7. 2012 upravičen do varstvenega dodatka. Predmet tega socialnega spora je namreč presoja pravilnosti in zakonitosti dokončne odločbe z dne 12. 12. 2013 v zvezi s prvostopenjsko odlčbo z dne 6. 7. 2012, da tožnik po prevedbi varstvenega dodatka do te socialno varstvene dajatve ni upravičen. Ker je imel na dan vložitve zahteve na transakcijskem računu 1.725,27 EUR premoženja oziroma prihrankov in prejema invalidsko pokojnino v znesku 283,84 EUR, je presežen znesek minimalnega dohodka za varstveni dodatek v višini 449,80 EUR. Sporno je, ali se pri ugotavljanju materialnega položaja tožnika sploh upošteva znesek 1.725,27 EUR in, če se, na kakšen način. Tožnik je namreč 20. 9. 2011 prejel nakazilo varstvenega dodatka za čas od 1. 1. 2010 do 1. 1. 2011 v znesku 2.621,00 EUR, pred tem pa 20. 7. 2011 še nakazilo invalidskih pokojnin za nazaj v znesku 9.182,16 EUR.

6. Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da je pri ugotavljanju tožnikovega materialnega položaja potrebno upoštevati znesek 1.725,27 EUR, ki predstavlja premoženje oziroma prihranek. Materialno pravno pravilno je namreč potrebno izhajati iz zneska 2.621,00 EUR, ki predstavlja tožnikov dohodek. Vendar je tudi v tem primeru izpodbijana zavrnilna sodba pravilna, saj tožnikov dohodek iz razlogov, ki bodo obrazloženi v nadaljevanju te sodbe, presega premoženjski cenzus, določen za priznanje varstvenega dodatka.

7. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS)2 in Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre)3. Premoženje, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja oseb za upravičenost do varstvenega dodatka, je določeno v 17. členu ZUPJS. Po 6. točki 1. odstavka 17. člena ZUPJS se v premoženje osebe vštevajo denarna sredstva na TRR ali drugem računu, kadar ne predstavljajo dohodka skladno s 1. odstavkom 12. člena tega zakona, ki se po tem zakonu upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika.

8. V 1. odstavku 12. člena ZUPJS so določeni dohodki in prejemki, ki se štejejo v lastni dohodek. Po 10. točki 1. odstavka 12. člena ZUPJS se v lastni dohodek šteje varstveni dodatek k pokojnini po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Po 1. točki 1. odstavka 12. člena ZUPJS pa se štejejo tudi obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine. Kot lastni dohodek samske osebe, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, se upošteva povprečne mesečne dohodke in prejemke, ugotovljene za samsko osebo v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge (1. odstavek 20. člena ZSVarPre). Občasni, neperiodični dohodki, prejeti v obdobju iz 20. člena tega zakona, se upoštevajo v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona, med tem ko se občasni, neperiodični dohodki, prejeti pred tem obdobjem, kot prihranki ali premoženje upoštevajo glede na višino oziroma vrednost po 27. oziroma 31. členu tega zakona (1. in 3. odstavek 23. člena ZSVarPre).

9. Pritožbeno sodišče je v obravnavnem primeru enkrat že odločalo.4 Tožnikovi pritožbi je ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je odpravilo izpodbijana posamična upravna akta in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. Takšno odločitev je revizijsko sodišče ob ugoditvi toženčevi reviziji razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v ponovno sojenje.5 Opozorilo je, da je pri ugotavljanju dohodkovnih in premoženjskih pogojev za priznanje varstvenega dodatka potrebno upoštevati prejemek z dne 20. 9. 2011, torej znesek 2.621,00 EUR, kot pravno relevantni dohodek ali znotraj pravno relevantnega premoženja, ne pa kot eno in drugo. Ob zavzetem materialno pravnem izhodišču, temelječem na 6. točki 1. odstavka 17. člena ZUPJS in 1. odstavku 20. člena ter 1. odstavku 23. člena ZSVarPre, da bi se moral ta prejemek upoštevati kot tožnikov povprečni mesečni lastni dohodek znotraj treh mesecev pred vložitvijo vloge, ne pa kot premoženje, je sodišču druge stopnje naložilo ponovno presojo dejanskih in pravnih zaključkov sodišča prve stopnje.

10. Glede na takšno materialno pravno stališče revizijskega sodišča je potrebno pritrditi pritožniku, da sredstev na transakcijskem računu v znesku 1.725,09 EUR na dan 28. 12. 2011 pri ugotavljanju materialnega položaja ni mogoče upoštevati kot premoženje oziroma prihranke, kot je bilo to zmotno upoštevano v predsodnem postopku in z izpodbijano sodbo. Za pravilno uporabo materialnega prava je namreč potrebno izhajati iz zneska 2.621,00 EUR, prejetega 20. 9. 2011, torej v obdobju treh mesecev pred vložitvijo vloge. Predstavlja za nazaj izplačane varstvene dodatke in ima pravno naravo lastnega dohodka. V tožnikove dohodke se ne upošteva v celoti, temveč kot občasni, periodični dohodek po 1. odstavku 23. člena ZSVarPre v znesku 743,67 EUR, torej v višini razlike med povprečno mesečno višino občasnega periodičnega dohodka, ki znaša 873,76 EUR, in polovico zneska 260,00 EUR iz 8. člena ZSVarPre, ki znaša 130,00 EUR.

11. Vendar že pravno upošteven znesek občasnega, neperiodičnega dohodka v višini 743,67 EUR, pri čemer tožnik prejema še 283,84 EUR invalidske pokojnine, presega znesek minimalnega dohodka za varstveni dodatek, ki za tožnika, ki je samska oseba, ob ponderju 1,73, znaša 449,80 EUR. To pa je za pritožbeno rešitev zadeve edino bistveno. Pomeni, da tožniku varstvenega dodatka v obravnavanem obdobju, ker že z lastnim dohodkom presega cenzus, določen za priznanje tega socialno varstvenega prejemka, ni mogoče priznati.

12. Ker je torej z izpodbijano zavrnilno sodbo tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih zavrnilnih odločb in priznanje varstvenega dodatka zakonito zavrnjen, čeprav iz drugih razlogov, je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo s to materialno pravno obrazložitvijo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

13. Ker tožnik, ki ga v pritožbenem postopku zastopa odvetnik, dodeljen z odločbo o brezplačni pravni pomoči,6 s pritožbo ni uspel, stroški pritožbe bremenijo proračunska sredstva prvostopenjskega sodišča. Stroške odgovora na revizijo, s katero je uspel toženec, pa krije tožnik sam (154. člen v zvezi s 165. členom ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami. 4 Psp 137/2016 z dne 18. 8. 2016. 5 VIII Ips 298/2016 z dne 23. 5. 2017. 6 Odločba BPP 6/2014 z dne 14. 1. 2014.