Jedro

V postopkih izdaje gradbenega dovoljenja lahko stranski udeleženci varujejo le svoje pravno varovane pravice in pravne koristi, to je pravice, ki so kot takšne varovane v predpisih.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo, izdano v obnovi postopka, je prvostopni organ odločil, da gradbeno dovoljenje št. 351-415/2006 z dne 26. 3. 2007, ki je bilo izdano investitorjema A.A. in B.B. za legalizacijo nadzidave, rekonstrukcijo strehe in prizidave stopnišča ostane v veljavi. Navedeno odločitev je potrdila tudi tožena stranka z odločbo št. 35108-442/2008-7-BM z dne 23. 3. 2010. V obrazložitvah odločb upravna organa navajata, da je v obravnavanem primeru na predlog tožnikov iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP potekala obnova postopka, ki je bil končan z gradbenim dovoljenjem z dne 26. 3. 2007 za legalizacijo nadzidave, rekonstrukcijo strehe in prizidavo stopnišča na zemljišču s parcelno št. 277 k. o. ... Prvostopni organ je v obnovljenem postopku pustil navedeno gradbeno dovoljenje v veljavi, vendar je drugostopni organ takšno odločitev z odločbo z dne 17. 4. 2009 odpravil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Po dopolnitvi postopka je prvostopni organ ponovno pustil sporno gradbeno dovoljenje v veljavi. S takšno odločitvijo se strinja tudi tožena stranka, saj je ugotovila, da je prvostopni organ tokrat pravilno ugotovil dejansko stanje ter tudi pravilno uporabil materialne predpise. V konkretnem primeru gre za že obstoječi objekt, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje pred letom 1967, kar zadošča za ugotovitev, da gre za zakonito zgrajen objekt. Iz mape PGD je razvidno, da je investitor na obstoječi mansardi izvedel obnovo ostrešja in strehe tako, da je na severni in južni strani vgradil dve trapezni frčadi, katerih okenske parapete je podzidal z modularno skok opeko. Na severni strani objekta je zgrajeno zunanje stopnišče in izveden vhod v mansardno stanovanje. Novo izvedene trapezne frčade so v naklonu 20 stopinj, višina slemena pa se ni spremenila. Odlok o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska Bistrica (Ur. list RS, št. 16/93, 79/01, PUP), ki velja na obravnavani lokaciji, v svojem 11. členu dopušča posege na že obstoječih objektih in sicer kot prezidave, nadzidave, preureditev podstrešij, spremembe namembnosti in rekonstrukcije. Pri preureditvi podstrešij nadzidave ne smejo biti opravljene na račun obstoječega strmega naklona strehe. V 6. členu PUP-a pa je določeno, da mora biti streha simetrična dvokapnica z naklonom 35 – 45 stopinj, oziroma je lahko naklon manjši, kolikor je okoliška pozidava s položnejšimi nakloni. Prav tako je osvetlitev podstrešnih prostorov dovoljena s frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin. Pri tem pa PUP ne opredeljuje niti oblike niti velikosti niti materialov za izstreške. V obravnavanem primeru sta investitorja po podatkih spisa preuredila podstrešje in izvedla nadzidavo na račun obstoječega strmega naklona strehe. V posledici izvedenih strešnih frčad se je namreč obstoječi naklon strešine spremenil iz 37 stopinj na sedanjih 20 stopinj, pri čemer je višina slemena objekta ostala ista. Z izvedenimi izstreški na objektu se je torej spremenil naklon obstoječe strešine. Ali je možno dopustiti manjši naklon, pa je po mnenju tožene stranke odvisno od dejstva, kakšni so nakloni strešin okoliških objektov. Navedeno okoliščino je v postopku ugotavljal izvedenec C.C., ki je v svojem strokovnem mnenju, kar je razvidno tudi iz predloženih fotografij, ugotovil, da so na strehah relativno bližnjih objektov izvedene frčade, kar pomeni, da izvedena izstreška investitorjev ne moreta porušiti lokalnih urbanističnih in arhitekturnih značilnosti. Prav tako je iz izvedeniškega poročila D.D., ki sta ga predložila tožnika, razvidno, da so strešine objektov, ki so v neposredni okolici spornega objekta, praviloma bolj položnega naklona, kot pa je predpisan naklon s PUP. Ker PUP dovoljuje izjemoma manjše naklone strešin, kolikor je okoliška pozidava s položnejšimi nakloni, glede izvedb izstreškov pa ne določa ničesar konkretno, sta upravna organa zaključila, da je sporni poseg izveden v skladu s 6. in 11. členom PUP. V postopku izdaje gradbenega dovoljenja lahko stranski udeleženci varujejo le svoje pravice in pravne koristi. To pomeni, da lahko v postopku le omejeno varujejo svoje interese in sicer zgolj tiste, ki so pravno varovani, ne pa vsakršnih interesov. Iz navedb tožnikov v postopku pa ni mogoče razbrati, kakšne lastne pravne interese v vlogi stranskih udeležencev sploh zagovarjata. Tožnika namreč le kategorično nasprotujeta potrditvi gradbenega dovoljenja, njuni ugovori pa se nanašajo na dejstva in okoliščine, na katere pa mora paziti upravni organ zaradi varstva javnega interesa po uradni dolžnosti. Edini konkretni očitek je njuna zatrjevana pravica intimnega bivanja, ki pa predstavlja zgolj pravico zasebno pravne narave.

Tožnika v tožbi navajata, da se sporno gradbeno dovoljenje z dne 26. 3. 2007 nanaša na izgradnjo dveh trapeznih frčad na strehi ter gradnjo zunanjega stopnišča in vhoda v mansardo. Menita, da sporno gradbeno dovoljenje ne vsebuje obrazložitve, saj je v njem navedeno le, da je projekt izdelan v skladu s pogoji posebnega dela projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ter PUP. Detajlnejših ugotovitev zakaj in kateri so tisti elementi, na podlagi katerih je PGD skladen s pogoji posebnega dela in odloka, v gradbenem dovoljenju ni. Ker sta tožnika solastnika nepremičnin v vplivnem območju, bi morala dati soglasje k izdaji spornega gradbenega dovoljenja. Zaradi varovanja svojega pravnega položaja, ki jima pripada iz naslova lastništva sosednje parcele, zahtevata varstvo pred vznemirjanji ter odpravo vznemirjanja zaradi preureditve podstrešja in nadzidave, ki so bile opravljene na račun obstoječega strmega naklona strehe. To vznemirjanje presega krajevno običajno mero, kar ni dovoljeno niti z odlokom. Sporni poseg ruši lokalne urbanistične in arhitekturne značilnosti, zaradi česar presega krajevno običajno mero ter direktno obremenjuje tožnika kot lastnika sosednjega zemljišča. Po določbah Stvarnopravnega zakonika pa se pravice, ki omejujejo lastninsko pravico sosednje ali prostorsko povezane nepremičnine, morajo izvrševati pošteno ter v skladu s krajevnimi običaji in na način, ki najmanj obremenjuje lastnika nepremičnine. Vplivanje sosednje nepremičnine, ki ruši lokalne urbanistične in arhitekturne značilnost, je usmerjeno neposredno na zemljišče tožnikov. Zaradi navedenega zahtevata varstvo pred imisijami ter odpravo imisij, kot to določa Stvarnopravni zakonik. To se nanaša predvsem na tako imenovane estetske imisije. Normalna meja vplivanja je presežena, če vplivi načenjajo človeško zdravje, če se podira ekološko ravnovesje, ruši lokalne urbanistične značilnosti ali druge pomembne elemente narave. S tožbo zato zahtevata opustitev vznemirjanja ter odpravo imisij ter spremembo tistega dela gradbenega dovoljenja legalizacije nadzidave in prizidave stopnišča, ki ne spada v to okolje. Sodišče je štelo, da tožnika smiselno predlagata odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih navedenih v njeni odločbi, ter predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Investitor A.A., ki ima v tem postopku položaj prizadete stranke, v odgovoru na tožbo navaja, da je gradnja izvedena v skladu s projektom in izdanim gradbenim dovoljenjem. Tudi sosednje hiše v isti ulici imajo izvedene frčade, tako da je hiša usklajena v arhitektonsko rešitev okolja. Meni, da tožnika le manipulirata s pravnim redom in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločba je bila izdana v obnovljenem postopku, v katerem je prvostopni organ odločil, da gradbeno dovoljenje, ki je bilo izdano investitorjema A.A. in B.B. dne 26. 3. 2007 za legalizacijo nadzidave, rekonstrukcijo strehe in prizidavo stopnišča, ostane v veljavi. Predmet presoje zakonitosti v tem upravnem sporu je torej upravni akt - odločba, ki je bila izdana v postopku obnove, ne pa odločba, s katero je bilo izdano gradbeno dovoljenje (odločba z dne 26. 3. 2007). Iz navedenega razloga zato tožnika v tem postopku ne moreta ugovarjati kršitev, ki se nanašajo na odločbo o izdaji gradbenega dovoljenja (da obrazložitev odločbe nima razlogov o odločilnih dejstvih), zato sodišče ugovorov, ki se tičejo odločbe št. 351-415/2006 z dne 26. 3. 2007, ni obravnavalo. Glede ostalih tožbenih ugovorov pa je štelo, da se nanašajo na odločbo izdano v obnovljenem postopku, kakor tudi, da tožnika predlagata odpravo odločbe, s katero je prvostopni organ pustil gradbeno dovoljenje v veljavi.

Po presoji sodišča je organ prve stopnje v svoji odločbi, s katero je pustil gradbeno dovoljenje v veljavi, podrobno obrazložil, zakaj meni, da je obravnavani poseg v skladu s PUP, dodatno pa je razloge pojasnila še tožena stranka v svoji odločbi. Z navedenimi razlogi se strinja tudi sodišče ter se nanje v izogib ponavljanju sklicuje v tej sodbi v skladu z določbo drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006, 62/2010, ZUS-1).

V zadevi je bistveno, ali je izvedena rekonstrukcija strehe in prizidava stopnišča v skladu z določbami PUP. Po določbi 11. člena PUP so dovoljene nadzidave in preureditve podstrešij na že obstoječih objektih. Pri tem navedeni posegi ne smejo rušiti lokalnih urbanističnih in arhitekturnih značilnosti, preureditev podstrešij in nadzidave pa ne smejo biti opravljene na račun obstoječega strmega naklona strehe. Člen 6 PUP pa glede oblike streh določa, da morajo biti simetrične dvokapnice z naklonom 35 do 45 stopinj, izjemoma pa je lahko naklon manjši, kolikor je okoliška pozidava s položnejšimi nakloni. Tako je v zadevi odločilno, ali je sporna gradnja v skladu z lokalnimi urbanističnimi in arhitekturnimi značilnostmi. Glede navedenega vprašanja sta bili v postopku pridobljeni dve izvedeniški mnenji. Iz mnenja izvedenca C.C., ki ga je postavil upravni organ, izhaja, da obravnavana zgradba po svojem izgledu v okolici ne izstopa po ničemer, saj so prizidano zunanje stopnišče in izstreški v okolici pogosto uporabljeni oblikovni elementi. Iz izvedeniškega poročila D.D., ki sta ga v postopku obnove predložila tožnika, pa je razvidno, da imajo stanovanjski objekti v neposredni okolici strešine praviloma bolj položnega naklona, kot je predpisan naklon med 35 in 45 stopinjami. Sodišče se zato strinja z zaključkom obeh upravnih organov, da dovoljeni poseg ne odstopa od lokalnih urbanističnih in arhitektnih značilnosti tako glede izstreškov kakor tudi naklona strešine, kar pa zadošča za ugotovitev, da je sporna gradnja v skladu z določbami PUP.

Tožnika v tožbi le na splošno ugovarjata, da sporna gradnja presega krajevno običajno mero, vendar navedenega ugovora z ničemer ne konkretizirata. Utemeljenost navedenega ugovora tudi ne izhaja iz mnenje izvedenca D.D., ki sta ga tožnika predložila v upravnem postopku. Sicer pa tožnika v tožbi ugovarjata predvsem škodljive imisije, ki bi naj vplivale na njuno zemljišče predvsem v smislu estetskih imisij. V postopkih izdaje gradbenega dovoljenja lahko stranski udeleženci varujejo le svoje pravno varovane pravice in pravne koristi, to je pravice, ki so kot takšne varovane v predpisih. Okoliščina, da dovoljeni poseg estetsko moti tožnika, pa ni predmet pravnega varstva. Ker PUP tudi ne določa, da bi za predvideni poseg bilo potrebno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč, je tudi brezpredmeten tožbeni ugovor, da tožnika nikoli nista podala soglasje k sporni gradnji.

Po vsem navedenem je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.