Jedro

Razveljavitvena odločba na podlagi 125. člena URS in smiselne uporabe določb ZUstS učinkuje v vseh razmerjih, nastalih pred dnem, ko je razveljavitvena odločba začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom delno oprostilo tožnico plačila sodnih taks tako, da ji je bilo naloženo plačilo 15 % odmerjene sodne takse. Tožnici je bil poslan plačilni nalog za plačilo sodne takse v višini 11,70 EUR, zoper katerega je vložila ugovor, pri čemer pa predmetni ugovor smiselno predstavlja pritožbo zoper sklep z dne 7. 7. 2014. 2. Tožnica v pritožbi navaja, da je ogroženo preživljanje nje in njenega sina. Predlaga, da se jo v celoti oprosti plačila sodnih taks; podrejeno pa, da se ji plačilo sodne takse odloži do odločitve o tožbenem zahtevku. Poudarja, da z varstvenim dodatkom komaj preživlja sebe in sina. Oče za preživljanje otroka ne prispeva. Odobrena ji je bila enkratna socialna pomoč za hrano. Je huda rakava bolnica – v področju vratu ima raka v velikosti dlani, ki ga ni moč operirati.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Prvostopenjsko sodišče se je pri svoji odločitvi oprlo na določbo 11. člena Zakona o sodnih taksah(1), ki daje sodišču pooblastilo za taksno oprostitev le v primerih, ko stranka prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Ker tožnica ni prejemnica denarne socialne pomoči, je, upoštevaje prej citirano določbo, sodišče ni moglo oprostiti plačila sodnih taks v celoti.

5. Prvostopenjsko sodišče se je pri svoji odločitvi oprlo na določbo, ki jo je Ustavno sodišče z odločbo U-I-85/14 z dne 10. 7. 2014 razveljavilo. Ocenilo je, da je prvi odstavek v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 v neskladju z Ustavo v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti, ko stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, čeprav bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala. Državnemu zboru je bilo naloženo, da neskladje odpravi v roku enega leta od objave odločbe v Ur. l. RS (objavljena 28. 7. 2014). Do takrat pa se prvi odstavek v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 uporablja tako, da sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks v celoti, čeprav stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, če bi bila do denarne socialne pomoči upravičena.

6. Ker je prvostopenjsko sodišče oprlo svojo odločitev na določbo, ki jo je Ustavno sodišče razveljavilo, je bilo treba pritožbi tožnice ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP). Razveljavitvena odločba na podlagi 125. člena Ustave in smiselne uporabe določb Zakona o ustavnem sodišču namreč učinkuje v vseh razmerjih, nastalih pred dnem, ko je razveljavitvena odločba začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.

7. Prvostopenjsko sodišče naj v ponovljenem postopku na podlagi predloženih dokazil presodi, ali so v obravnavani zadevi podani pogoji za tožničino oprostitev plačila sodnih taks v celoti, čeprav ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, vendar pa bi bila do nje upravičena, če bi vlogo podala.

8. Odločitev o stroških temelji na 151. členu ZPP. Nastali stroški delijo usodo vseh (drugih) stroškov postopka glede na končno odločitev.

(1) Ur. l. RS, št. 37/2008 – 40/2014, v nadaljevanju: ZST-1.