Jedro

Specialistično znanje mora biti za opravljanje izvedenske naloge ne le potrebno, temveč mora biti uporaba takšnega znanja tudi konkretno zatrjevana in opisana (gl. sklep VSC Cpg 137/2015, r. št. 10 in sklep VSL I Cpg 197/2019, r. št. 7). Ker je že to manjkalo, pritožbenemu sodišču ni bilo potrebno presojati ostalih okoliščin v zvezi z zahtevano nagrado.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodna izvedenka za ekonomijo B. A. je zahtevala nagrado za svoje delo v višini 2.462,97 EUR. Njena naloga je bila ocenitev vrednosti deleža tožeča stranke na d. o. o. V okviru navedenega zneska je zahtevala 1.095,70 EUR. Toliko naj bi znašalo povečanje nagrade za 100 % za vložena posebna specialistična znanja pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij.

2. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom priznalo izvedenino za izvedensko mnenje v višini 1.367,27 EUR. Ni pa priznalo nagrade zaradi uporabe posebnega specialističnega strokovnega znanja v višini 1.095,70 EUR.

3. Sodna izvedenka je vložila vlogo, katere naslov je „Zavrnitev sklepa sodišča izvedenki (oz. pritožba)“. Ker ima vse potrebne sestavine pritožbe zoper sklep (335. in 366. člen ZPP), je o njej pritožbeno sodišče odločilo kot o pritožbi zoper sklep.

4. V pritožbi je sodna izvedenka navedla, da je izpodbijani sklep nepravilen zato, ker ni upošteval pravnega položaja izvedenke kot samostojne podjetnice, kot je navedeno v Zahtevku za odmero plačila za opravljeno delo in povračilo stroškov z dne 18. 2., str. 2, drugi odstavek. Nepravilna naj bi bila odločitev tudi zato, ker sodišče ni priznalo izvedenki povečanja nagrade zaradi specialističnih znanj. Za specialistična znanja izvedenka v pritožbi trdi, da jih nedvomno ima. Prvostopenjsko sodišče naj bi jo prav zaradi specialističnih znanj postavilo „le plačilo je zavito v stavke nekega sprenevedanja“.

5. Na pritožbo je tožeča stranka odgovorila. Po njenem mnenju je izvedenka grajala pisne napake, ki bi jih bilo mogoče odpraviti s popravnim sklepom.

6. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in potrdilo sklep prvostopenjskega sodišča (2. točka 365. člena ZPP).

7. Prvostopenjsko sodišče je o nagradi za izvedenko odločalo na temelju Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Ur. l. RS, št. 84/2018 in nasl.; v nadaljevanju PICT). PICT je začel veljati 1. januarja 2019 (56. člen PICT). V zadevah, v katerih je sodišče imenovalo sodnega izvedenca pred uveljavitvijo PICT, se za odmero plačila in povrnitev stroškov uporablja še Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih (54. člen PICT). Navedeni pravilnik je bil objavljen v Ur. l. RS št. 88/2010 in je bil kasneje še večkrat spremenjen. Zanj bo pritožbeno sodišče uporabilo kratico PIC. Ker je prvostopenjsko sodišče postavilo sodno izvedenko 14. 11. 2018, bi za odmero nagrade in povrnitev stroškov moralo uporabiti še PIC. To pa glede nagrade za specialistično znanje ne pomeni nobene vsebinske spremembe, saj novi predpis vsebinsko ni nič drugačen kot stari v delu, ki je pomemben za odločitev samo. V obeh primerih je mogoče priznati izvedencu nagrado, če je bilo potrebno za izdelavo pisnega izvida in mnenja posebno specialistično strokovno znanje (prim. 2. odstavek 47. člena PIC in 2. odstavek 47. člena PICT).

8. Izvedenka je sicer v Zahtevku za odmero plačila za opravljeno delo z dne 18. 2. 2019 zahtevala dodatno nagrado za vložena posebna specialistična znanja. Kako je svoja specialistična strokovna znanja konkretno uporabila pri opravi svoje izvedenske naloge, v tej vlogi ni pojasnila. Tega ni storila niti v pritožbi. Iz izvedenkine pritožbe je mogoče sklepati kvečjemu, da izvedenka meni, da lahko zahteva dodatno nagrado na temelju 2. odstavka 47. člena PIC že zgolj zato, ker ima specialistična znanja. To ne drži. Znanje mora biti za opravljanje izvedenske naloge potrebno, uporaba takšnega znanja pa mora biti tudi konkretno zatrjevana in opisana (gl. sklep VSC Cpg 137/2015, r. št. 10 in sklep VSL I Cpg 197/2019, r. št. 7). Če ni, potem namreč sodišče ne more preizkusiti niti, ali je bilo potrebno, niti ali je bilo uporabljeno. Ker so v tej zadevi manjkale že trditve, pritožbenemu sodišču ni bilo potrebno presojati ostalih okoliščin v zvezi z zahtevano nagrado.

9. Pritožnica nima prav niti glede tega, da naj bi prvostopenjsko sodišče ne upoštevalo pravnega položaja („statusa“) izvedenke. Pritožbeno sodišče v opravljeni odmeri ne najde nobene napake, saj se ravna v celoti po izvedenkinih navedbah.

10. Prvostopenjsko sodišče je v sklepu o postavitvi izvedenke izvedenki naložilo, naj sporoči vrsto podatkov, med drugim tudi glede zavarovanja na temelju 18. člena ZPIZ-2. Namesto tega je lahko tudi pisno izjavila, da je v času opravljanja storitve za potrebe sodišča pokojninsko zavarovana na drugem pravnem temelju. Izvedenka je potrebne podatke sporočila. Izjavila je, da je bila v času opravljanja storitve za potrebe sodišče pokojninsko zavarovana na drugem pravnem temelju, namreč na temelju pogodbe o zaposlitvi. Od 13. 2. 2019 naprej pa tudi ni bila več zavezanka za DDV. Izvedensko mnenje je oddala 25. 2. 2019. V skladu z njenimi navedbami je prvostopenjsko sodišče tudi odločilo.

11. Na kaj je izvedenka mislila s svojim sklicevanjem na str. 2, drugi odstavek izvedenskega izvida in mnenja, pritožbeno sodišče ni moglo dognati. V 2. odstavku se namreč nahajajo podatki o transakcijskem računu, kar pa ni v nobeni povezavi z odmero davkov, prispevkov in s pravnim položajem izvedenke. Če pa je izvedenka nemara mislila na odstavek, ki se začne z „Izvedenka pojasnjujem sodišču, ...“, potem pa sodišče pojasnjuje, da lahko sodišče odmeri odmeno za izvedenkino delo na temelju predpisov, ki opredeljujejo pravni položaj izvedenke. Ne more pa je odmeriti na temelju dogovorov med njo in njenim delodajalcem.