Jedro

V postopku prisilne poravnave je možno prijavo terjatve zavreči le v primeru, če bi bila le ta prepozno vložena v smislu 6. točke 43. člena ZPPSL, ali v drugih primerih z zamudo roka, določenega v 1. točki 43. člena ZPPSL.

Ali je terjatev upnika nastala na podlagi pravnega posla, ki je bil potreben, da je dolžnik med postopkom prisilne poravnave nadaljeval s proizvodnjo oziroma poslovanjem bo moralo ugotavljati sodišče prve stopnje pri ugotavljanju verjetnosti prerekane terjatve v smislu 4. odstavka 53. člena ZPPSL.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je prijavo terjatve št. 43 upnika L. d.o.o. z dne 8.11.2000 zavrglo. Ocenilo je, da terjatev upnika ni terjatev iz 5. odstavka 43. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (dalje ZPPSL). Dolžnik tudi ni v načrtu finančne likvidacije predvidel kot ene od metod za poplačilo upnikov, povečanje osnovnega kapitala z izdajo novih delnic.

Zoper sklep se je pravočasno pritožil upnik iz vseh razlogov po 338. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL in predlagal, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu upnika na priznanje terjatev, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Vsebina prijave terjatve v postopku prisilne poravnave je podobna vsebini tožbe (2. odstavek 43. člena in 15. člena ZPPSL v zvezi s 1. odstavkom 180. člena ZPP). Enako velja tudi za prijavo upnikov tistih terjatev, ki morajo vsebovati vse pogoje iz 5. odstavka 43. člena ZPPSL. Le kadar zahtevek o višini terjatve, ki jo upnik prijavlja, ni določen, bo predsednik poravnalnega senata s takšno prijavo postopal po pravilih o nepopolnih vlogah (108. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL). Iz terjatve, ki jo je prijavil pritožnik izhaja, da je upnik navedel vse, kar mora prijava obsegati v smislu 2. in 5. odstavka 43. člena ZPPSL. Zato, ker prijava nima nobenih formalnih pomanjkljivosti je sodišče prve stopnje ravnalo nepravilno, ko je iz formalnih razlogov to prijavo terjatve zavrglo kot nedovoljeno. V postopku prisilne poravnave je možno prijavo terjatve zavreči le v primeru, če bi bila le ta prepozno vložena v smislu 6. točke 43. člena ZPPSL, ali v drugih primerih z zamudo roka, določenega v 1. točki 43. člena ZPPSL. Ker je pritožnik vložil prijavo terjatve pravočasno v smislu 6. točke 43. člena ZPPSL, je sodišče prve stopnje njegovo prijavo terjatve nepravilno zavrglo. S tem je onemogočilo temu upniku morebitno pravico do glasovanja o sklenitvi prisilne poravnave, kar je bistveni del postopka prisilne poravnave. Ker je ta kršitev določb 43. člena ZPPSL vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, na kar je opozoril pritožnik v pritožbi, je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo na podlagi 3. točke 365. člena v zvezi s 1. odstavkom 354. člena in 366. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL.

Sodišče druge stopnje se v tej odločbi ne spušča v vsebino razlogov izpodbijanega sklepa, ali so izpolnjeni vsi pogoji iz 5. točke 43. člena ZPPSL. Ali je terjatev upnika nastala na podlagi pravnega posla, ki je bil potreben, da je dolžnik med postopkom prisilne poravnave nadaljeval s proizvodnjo oziroma poslovanjem bo moralo ugotavljati sodišče prve stopnje pri ugotavljanju verjetnosti prerekane terjatve v smislu 4. odstavka 53. člena ZPPSL. Upnik H.d.d. je namreč vložil zoper to terjatev ugovor po 2. odstavku 44. člena ZPPSL. Poravnalni senat bo moral izpeljati enak postopek kot v primeru, če je vložen ugovor po 1. odstavku 44. člena ZPPSL za terjatve, ki jih upniki prijavijo po 1. odstavku 43. člena ZPPSL. Obravnavanje terjatev iz 1. in 5. odstavka, če so za slednjo podani pogoji pravočasnosti, je namreč povsem enako. Zato tudi za to zadevo velja stališče, sprejeto na posvetovanju sodnikov o nekaterih problemih v zvezi s stečaji, ki ga je dne 28.11.1996 in 29.1.1997 pripravilo Vrhnovno sodišče RS, ki se glasi: " V postopku prisilne poravnave poravnalni senat o ugovoru zoper obstoj in višino terjatve ne odloča. Obrazložen ugovor ima za posledico, da se terjatev ne šteje za ugotovljeno (primerjaj 3. odstavek 44. člena ZPPSL). Zaradi ugotovitve, kateri upniki prerekanih terjatev bodo imeli glasovalno pravico pri sprejemanju prisilne poravnave, pa bo poravnalni senat odločil, ali je prerekana terjatev (deloma ali v celoti) verjetna (3. odstavek 54. člena ZPPSL). To odločitev poravnalnega senata lahko zainteresirana oseba izpodbija s pritožbo proti sklepu iz 58. člena ZPPSL. Ne glede na to, kako je poravnalni senat odločil o verjetnosti prerekane terjatve, te tudi ne bo v sklepu o potrditvi prisilne poravnave. Njen imetnik pa jo bo lahko uveljavljal s tožbo, če se bo tako odločil (3. odstavek 59. člena ZPPSL)". Stališče je objavljeno v reviji Podjetje in delo, št. 3-4/97 str. 408 in str. 658 Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji s komentarjem. (Gospodarski vestnik, Ljubljana 2000).

Najprej pa bo moral poravnalni senat na podlagi predloga upnika H. d.d. po 2. točki 1. odstavka 34. člena ZPPSL odločati ali obstajajo pogoji za ustavitev postopka. Šele, če temu predlogu ne bo ugodilo, bo sodišče prve stopnje v smislu 4. odstavka 53. člena ZPPSL obvestilo upnike, katere terjatve veljajo za ugotovljene v smislu 2. odstavka 44. člena in katere terjatve je poravnalni senat spoznal za verjetne, v celoti ali deloma. To pravilo velja za vse pravočasno prijavljene terjatve v smislu 43. člena ZPPSL.