Jedro

Pritožbeno sodišče je po uradni dolžnosti razveljavilo odločbo sodišča združenega dela prve stopnje, s katerim je bil zavrnjen zahtevek na razveljavitev kandidacijskega postopka in volitev v delavski svet. Menilo je da je za rešitev spora pristojno redno sodišče glede na določilo 196. člena zakona o podjetjih, po katerem je prenehalo veljati določilo 552. člena zakona o združenem delu. S tem je nehalo veljati tudi določilo drugega odstavka 16. člena zveznega zakona o sodiščih združenega dela. Negativni kompetenčni spor je sprožilo redno sodišče. Revizijsko sodišče je odločilo, da je za rešitev spora pristojno delovno in socialno sodišče, saj je 16. člen omenjenega zakona, ki določa pristojnosti sodišč združenega dela, prenehal veljati šele s 13.5.1994, ko je začel veljati zakon o delovnih in socialnih sodiščih. Tako določa prvi odstavek 75. člena tega zakona.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno delovno in socialno sodišče.

Obrazložitev

Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je s sklepom opr. št. ... z dne 7.7.1994 razveljavilo odločbo Sodišča združenega dela v Ljubljani opr. št. ... z dne 23.3.1993, s katero je bil zavrnjen zahtevek tožeče stranke na razveljavitev postopka kandidiranja in volitev v delavski svet tožene stranke. Sklenilo je, da delovno in socialno sodišče ni pristojno za odločanje o sporu in se zadeva odstopi stvarno in krajevno pristojnemu Temeljnemu sodišču v Ljubljani, Enota v Kamniku.

Na novo ustanovljeno Okrajno sodišče v Kamniku je v skladu z določilom prvega odstavka 22. člena in prvega odstavka 23. člena zakona o pravdnem postopku (Uradni list št. 4/77 do 35/91), ki se glede na določilo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1/91-I, 45/1/94) smiselno uporablja kot republiški predpis in 106. člena zakona o sodiščih (Uradni list RS št. 19/94 in 45/95) sprožilo negativni kompetenčni spor. Navajalo je, da gre za kolektivni spor po 5. točki 6. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS št. 19/94). Za reševanje teh sporov pa so pristojna delovna sodišča. Predlog je utemeljen.

Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je svojo odločitev oprlo na ugotovitev, da delovna in socialna sodišča niso pristojna za rešitev tega spora, da je bil šestnajsti člen zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SFRJ št. 24/74, 38/84 in 87/89), ki določil pristojnost sodišč združenega dela, prepisan iz zvezne ustave iz leta 1974 in iz zakona o združenem delu. Prvi odstavek je bil povzet po 226. členu ustave, drugi odstavek pa po drugem odstavku 552. člena zakona. Prvi odstavek 16. člena omenjenega zakona ne ureja pristojnosti sodišč združenega dela, ki bi se nanašale na spor, ki je predmet tega postopka. V drugem odstavku tega člena je bilo sodišče združenega dela pooblaščeno, da odloča tudi o drugih sporih iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov, če ni v zakonu oziroma v samoupravnem aktu v skladu z zakonom določeno, da o njih odloča drugo samoupravno sodišče. Po 196. členu zakona o podjetjih je ostalo v veljavi le dvoje poglavij zakona o združenem delu, med katerim pa ni člena iz katerega je povzeto določilo drugega odstavka 16. člena zakona o združenem delu. Za vse spore iz zakona o podjetjih je pristojno redno sodišče. Na podlagi zakona o imenovanju in razrešitvi poslovodnih organov (Uradni list SRS, št. 87/90) je prenehal veljati tudi zakon o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in imenovanju poslovodnih organov v organizacijah združenega dela (Uradni list SRS,št. 23/77, 18/88, 15/88), ki je določal, da je reševanje sporov kot je obravnavani, v pristojnosti sodišč združenega dela.

Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani, je pravilno ugotovilo, od kod je povzeto določilo noveliranega 16. člena zakona o sodiščih združenega dela, ni pa pravilna ugotovitev, da je določilo drugega odstavka 16. člena tega zakona nehalo veljati, ko je nehal veljati 552. člen zakona o združenem delu. Šestnajsti člen zakona o sodiščih združenega dela je nehal veljati šele po določilu prvega odstavka 75. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS št. 19/94). Po tem določilu se prenehajo z dnem uveljavitve tega zakona uporabljati določbe zveznega zakona o sodiščih združenega dela, razen določb o postopku, ki se uporabljajo, dokler ne bodo pravnomočno končane nerešene zadeve iz drugega odstavka 68. člena tega zakona, ki določa, da se opravi nadaljnji postopek po dosedanjih pravilih, če se je postopek pred sodiščem združenega dela končal z odločbo. Odločba sodišča prve stopnje je bila izdana 23.3.1993, zakon o delovnih in socialnih sodiščih pa je začel veljati šele 13.5.1994. V času izdaje odločbe sodišča prve stopnje je še veljal 16. člen zveznega zakona o sodiščih združenega dela, veljal pa je tudi še zakon o rednih sodiščih, ki je sicer določal, da sodijo temeljna sodišča med drugim o gospodarskih sporih, ni pa imel nobenih določb, da sodijo tudi v sporih kot je obravnavani. Zakon o podjetjih v 47. členu glede volitev določa le, da delavci volijo delegate v delavski svet s tajnim glasovanjem, da traja mandat delegatov dve leti in da ne sme biti nihče izmed njih izvoljen v isti delavski svet več kot dvakrat zaporedoma. Zakon o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in imenovanju poslovodnih organov v organizacijah združenega dela res ni več veljal v času volitev delegatov v delavski svet, ki so predmet spora, vendar je takrat veljavni statut tožene stranke v 41. členu določal, da kandidiranje, volilni postopki in glasovanje potekajo skladno s splošnimi predpisi, to pa je bil očitno zadnje omenjeni zakon. S tem, ko je zakon nehal veljati, so se njegove določbe lahko vrednotile kot določbe statuta. Te so bile uporabne, saj drugega zakona, ki bi urejal volitve v delavski svet ni bilo. Sodišče združenega dela je za rešitev spora stvarno pristojno, saj gre za spor iz samoupravnega odnosa, po zveznem zakonu o sodiščih združenega dela pa bi moralo glede na določilo drugega odstavka 68. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih odločiti tudi pritožbeno sodišče. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je po obrazloženem na podlagi tretjega odstavka 23. člena ZPP odločilo kot v izreku.