Jedro

Le preizkušenemu udeležencu cestnega prometa, ki je ravnal po policistovi odredbi ter opravil preizkus alkoholiziranosti z alkotestom, ugotovljeni alkoholiziranosti pa oporekal, je policist dolžan odrediti nadaljnji preizkus z etilometrom ali strokovni pregled.

Policist ima sicer pred odreditvijo preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku možnost, da udeležencu cestnega prometa odredi izvedbo strokovnega pregleda, vendar v tej fazi, ko ne gre za preverjanje ugotovitev alkotesta, le izjemoma, če udeleženec navaja zdravstvene ali druge objektivne razloge, ki mu onemogočajo opravo preizkusa s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkoholiziranosti, ali če se takšen preizkus ne opravi po navodilih proizvajalca.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je z uvodoma navedeno sodbo V. P. spoznalo za odgovornega storitve prekrškov po devetem odstavku v zvezi z četrtim odstavkom 27. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP), po osmem odstavku 27. člena ZPrCP v zvezi z drugim in šestim odstavkom 16. člena ZPrCP in dvanajstem odstavku v zvezi s tretjim odstavkom 107. člena ZPrCP ter mu na podlagi 27. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) izreklo enotno sankcijo, globo v višini 1.950,00 EUR ter 24 kazenskih točk za prekršek, storjen z motornim vozilom kategorije „B“. Na podlagi prvega odstavka 112. člena ZP-1 je v izrečeno globo vštelo čas pridržanja, obdolženemu pa naložilo tudi plačilo stroškov postopka iz prvega odstavka 143. člena ZP-1. Odločba je postala pravnomočna dne 8. 6. 2012. 2. Zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga vrhovna državna tožilka in navaja, da obdolženec ni izpolnil zakonskih znakov prekrška po tretjem odstavku v zvezi z dvanajstim odstavkom 27. člena ZPrCP, saj je bil postopek s strani policista izveden pomanjkljivo. Obdolženi namreč, glede na podatke, ki izhajajo iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, ni odklonil preizkusa z etilometrom oziroma strokovnega pregleda, saj mu tega policist, v nasprotju z določilom drugega odstavka 107. člena ZPrCP, sploh ni odredil, ampak je odklonil le preizkus alkoholiziranosti z indikatorjem alkohola.

3.

Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo obdolžencu in njegovemu zagovorniku. Slednji v odgovoru izraža strinjanje s stališčem vrhovne državne tožilke.

B.

4. Iz dejanskih ugotovitev Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu izhaja, da je policist dne 15. 12. 2011, ob policijski kontroli v Šentjanžu pri Dravogradu, po tem, ko je ugotovil, da storilec kaže očitne znake alkoholiziranosti, odredil preizkus alkoholiziranosti z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku, ki ga je storilec odklonil, ne da bi pri tem navajal kakršenkoli zdravstvene ali druge objektivne razloge, ki bi mu onemogočali opravo preizkusa (tretji odstavek 107. člena ZPrCP), nato pa je odklonil tudi podpis zapisnika o preizkusu.(1)

5. ZPrCP v prvem odstavku 107. člena določa, da sme policist, zaradi ugotovitve ali ima udeleženec cestnega prometa v organizmu alkohol oziroma več alkohola kot je dovoljeno, (sam) izvesti preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola, tj. bodisi z indikatorjem alkohola kot sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti alkohola v izdihanem zraku (t. i. alkotestom),(2) bodisi z etilometrom, tj. merilno napravo za ugotavljanje množine alkohola v izdihanem zraku.(3) Udeleženec, kateremu policist odredi preizkus (z alkotestom, etilometrom ali strokovni pregled), pa mora ravnati po njegovi odredbi (tretji in deseti odstavek 107. člena ZPrCP) in odrejeno vrsto preizkusa alkoholiziranosti opraviti. Drugi odstavek 107. člena ZPrCP določa obveznost vodenja zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, v primeru, da se z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku ugotovi, da ima udeleženec cestnega prometa v organizmu več alkohola kot je dovoljeno ali če udeleženec cestnega prometa preizkus alkoholiziranosti odkloni.(4)

6. Po stališču Vrhovnega sodišča je gramatikalna razlaga določil drugega in tretjega odstavka 107. člena ZPrCP, kot jo ponuja vrhovna državna tožilka, torej da bi moral policist po tem, ko je udeleženec cestnega prometa odklonil tako opravo preizkusa kot tudi podpis zapisnika, slednjemu odrediti še preizkus z etilometrom oziroma strokovni pregled, v nasprotju tako z namensko razlago določila, kot tudi z namenom preizkusa z merilno napravo oz. strokovnim pregledom, poleg tega pa bi bilo postopanje policista, ki bi moral nuditi dodatne oblike varstva udeležencu cestnega prometa, ki ne ravna skladno z njegovo odredbo, tudi povsem iracionalno.

7. Že res, da ima policist sicer pred odreditvijo preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku tudi možnost, da udeležencu cestnega prometa odredi izvedbo strokovnega pregleda, vendar v tej fazi (ko ne gre za preverjanje ugotovitev alkotesta) le izjemoma, če udeleženec navaja zdravstvene ali druge, s tem povezane objektivne razloge, ki mu onemogočajo opravo preizkusa s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkoholiziranosti, ali če se takšen preizkus ne opravi po navodilih proizvajalca.(5) Sicer pa je preizkus z etilometrom ali strokovni pregled namenjen preveritvi rezultatov alkotesta, zato je po stališču Vrhovnega sodišča dolžan policist le preizkušenemu udeležencu cestnega prometa, ki je torej ravnal po njegovi odredbi ter opravil preizkus alkoholiziranosti z alkotestom, ugotovljeni alkoholiziranosti pa oporekal (bodisi izrecno, bodisi tako, da ni želel podpisati zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti), odrediti nadaljnji preizkus z etilometrom ali strokovni pregled, oboje z namenom preveritve rezultata alkotesta. S tem, ko je zakonodajalec v določilo drugega odstavka 107. člena ZPrCP, ki ureja postopanje policista, ki odloči preveriti alkoholiziranost udeleženca cestnega prometa z indikatorjem alkoholiziranosti vnesel besedilo „ali če udeleženec cestnega prometa odkloni preizkus alkoholiziranosti“, je želel le določiti, da se tudi v primeru odklonitve preizkusa vodi zapisnik (česar prej veljavni Zakon o varnosti cestnega prometa ni predvideval),(6) nejasnosti, ki jih je prineslo tako vrinjeno besedilo, pa odpravil z novelo ZprCP-A(Poročevalec DZ RS b.š./2011 z dne 23. 9. 2011).(7)

8. Storilec V. P. je zavestno, kljub temu, da je bil s strani policista opozorjen na posledice, odklonil tako opravo odrejenega preizkusa z indikatorjem izdihanega zraka kot tudi podpis zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, zato policistu, ki popolnoma nekooperativnemu udeležencu cestnega prometa ni odredil še preizkusa alkoholiziranosti z merilnikom alkohola oziroma strokovni pregled ter na preizkus, s službenim vozilom, tudi odpeljal,(8) ni moč očitati kršitve postopka ugotovitve prekrška.

C.

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče zahtevo vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti na podlagi 425. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 zavrnilo.

Op. št. (1): Prim. drugi odstavek 107. člena ZPrCP.

Op. št. (2): Prim. 10. točko prvega odstavka 3. člena ZPrCP.

Op. št. (3): Prim. 7. točko prvega odstavka 3. člena ZPrCP.

Op. št. (4): Policist tako ni dolžan voditi zapisnika, izključno ko se z opravljenim preizkusom ugotovi, da preizkušanec v organizmu nima alkohola oziroma je le to v še dovoljenih mejah, saj v tem primeru ni podan sum storitve prekrška vožnje pod vplivom alkohola ali odklonitve preizkusa.

Op. št. (5): Prim. tretji odstavek 107. člena ZPrCP.

Op. št. (6): Prim. 132. člen Zakona o varnosti cestnega prometa, Uradni list RS, št. 56/08. Op. št. (7): Prim. 60. člen ZPrCP-A, Uradni list RS, št. 57-2411/2012. Op. št. (8): Prim. enajsti odstavek 107. člena ZPrCP.