Jedro

Utemeljenost zahtevka mora sodišče presoditi na osnovi vseh pravnih podlag, ki glede na opisan dejanski stan pridejo v poštev. Pravne podlage zahtevka namreč stranka ni dolžna navajati, če pa jo navede, sodišče nanjo ni vezano.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba spremeni tako, da se glasi: „1. Tožena stranka je v roku 8. dni dolžna tožeči stranki plačati 252,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.3.2017 dalje do plačila.

2. Zavrne se zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti: - od glavnice 252,54 EUR za čas od 3.10.2014 do 12.3.2017 - od glavnice 1.300,00 EUR za čas od 3.10.2014 do 22.11.2014.“ V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem pa nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je v roku 8. dni dolžna tožeči stranki plačati 333,67 EUR stroškov postopka, v primeru zamude s plačilom z zakonskimi zamudni obrestmi od izteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za plačilo 252,54 EUR z zamudnimi obrestmi od 3.10.2014 do plačila in zahtevek za plačilo zamudnih obresti od zneska 1.300,00 EUR za čas od 3.10.2014 do 22.11.2014 (I. točka izreka). Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki v višini 351,37 EUR (II. točka izreka).

2. Pritožuje se tožeča stranka. Uveljavlja vse zakonsko dovoljene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo zahtevku ugodeno, podredno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Meni, da je bila izvensodna poravnava veljavno sklenjena. Podpisana je bila s strani obeh pravdnih strank. Toženi stranki je bil, skladno s sodno poravnavo, posredovan račun za odvetniške storitve. Tožeča stranka ima torej veljaven pravni naslov tudi glede plačila stroškov. Izvensodna poravnava je veljavno sklenjena. Sklicuje se na sodno prakso (II Cp 1376/2016) in meni, da je bila izvensodna poravnava sklenjena 3.10.2014. Pripis na poravnavi „da si v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja oškodovanec pridržuje pravico do uveljavljanja višje odškodnine“, ponudbe bistveno ne spreminja. Pripisano besedilo se nanaša na morebitno bodočo škodo; ponujena odškodnina in odvetniški stroški pa se nanašajo na do sedaj nastalo škodo. V tem delu je poravnava perfektna. Tudi dejstvo, da je tožena stranka zahtevala dodatno zdravstveno dokumentacijo, tega zaključka ne spreminja. Stališče prvostopenjskega sodišča, da pripis na poravnavi predstavlja bistveno spremembo, ni ustrezno pojasnjeno. Nova škoda je glede na sodno prakso tista škoda, ki izvira iz škodnega dogodka, v zvezi s katerim je bila že prisojena oz. dogovorjena odškodnina, pa v času sojenja oz. sklenitve poravnave ni bilo gotovo, ali bo nastala in če bo, kakšen bo njen obseg. Predmet poravnave je bila obstoječa škoda. Meni, da zato, ker gre za zavarovalnico, tudi molk pomeni, da je sprejela ponudbo, ki je ni zavrnila. Meni, da je upravičena tudi do zamudnih obresti od stroškov zastopanja. Posledično je nepravilna odločitev o pravdnih stroških.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Uvodoma sodišče ugotavlja, da se tožeča stranka pritožuje le zoper zavrnitev zahtevka za plačilo zneska 252,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3.10.2014 dalje do plačila, zato je v preostalem delu – glede zavrnitve zahtevka za plačilo obresti od glavnice 1.300,00 EUR z čas od 3.10.2014 do 22.11.2014 - sodba sodišča prve stopnje že pravnomočna in ni predmet preizkusa v tem pritožbenem postopku. Pritožbeno sodišče je sodbo sodišča prve stopnje preizkusilo v izpodbijanem delu, v okviru dovoljenih pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (prvi in drugi odstavek 350 čl. Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Izpodbijana sodba je bila izdana v sporu majhne vrednosti in se zato lahko izpodbija zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. čl. ZPP in zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. čl. ZPP).

5. Z razlogi prvostopenjskega sodišča pritožbeno sodišče soglaša. Toženkina poravnalna ponudba z dne 8.9.2014 je prenehala veljati, ker jo je tožeča stranka dne 17.9.2014 zavrnila. Dopis z dne 24.9.2013, v katerem tožena stranka sporoča, da vztraja pri podani ponudbi, pomeni novo ponudbo, na katero se je tožeča stranka dne 1.10.2014 (v petnajstdnevnem roku - pravočasno) odzvala. S tem, da je ponujen predlog izvensodne poravnave podpisala in nanj pripisala – „OPOMBA: Oškodovanka si pridržuje pravico do uveljavljanja višje odškodnine v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja“ – se je na ponudbo tožene stranke odzvala z novo ponudbo svojemu prejšnjemu ponudniku. Ponudbe tožene stranke torej tožnica ni sprejela. Ni mogoče soglašati s pritožbo, da gre za nebistveno spremembo, saj se pripomba nanaša na višino odškodnine, torej na stvar, ki je predmet pogajanja. Ker izvensodna poravnava ni bila sklenjena, tožnica na njeni podlagi ne more uspešno uveljavljati kakršnega koli zahtevka. Na tej pravni podlagi je sodišče prve stopnje zahtevek pravilno zavrnilo.

6. Kljub temu, da je tožeča stranka navajala, da je podlaga njenega zahtevka sklenjena izvensodna poravnava oz. da je materialna podlaga njenega zahtevka izpolnitev s sodno poravnavo dogovorjene obveznosti (prvi odstavek 239. čl. ZPP), je treba utemeljenost zahtevka presoditi tudi z upoštevanjem drugih pravnih norm. Utemeljenost zahtevka mora sodišče presoditi na osnovi vseh pravnih podlag, ki glede na opisan dejanski stan pridejo v poštev(1). Pravne podlage zahtevka stranka ni dolžna navajati, če pa jo navede, sodišče nanjo ni vezano (tretji odstavek 180. čl. ZPP).

7. Med strankama je nesporno je, da znesek 252,54 EUR predstavlja stroške, ki so tožeči stranki nastali v zvezi z uveljavljanjem terjatve, ki je predmet tega postopka in sicer pred sprožitvijo tega sodnega postopka; gre torej za predpravdne stroške. Tudi višina teh stroškov ni sporna. Tožena stranka je njihovo višino določila, tožeča stranka z njeno odmero, izvršeno v postopku pogajanj, soglaša. V primeru sodnega spora lahko stranka tovrstne stroške uveljavlja kot stroške, ki so ji zaradi uveljavitve sporne terjatve nastali pred sodnim postopkom (prvi odstavek 151. čl. ZPP). Običajno stranka tovrstne stroške priglasi skupaj z drugimi stroški postopka. Ni pa nujno. Vrhovno sodišče se je izreklo, da ni pomembno, ali stranka predpravdne stroške uveljavlja kot glavno ali stransko terjatev(2). Dejstvo, da tožeča stranka stroške, ki so ji nastali z uveljavljanjem sporne terjatve pred pravdo, uveljavlja kot glavno terjatev, torej ni razlog, s katerim bi bilo mogoče plačilo odreči. 8. Stroški, ki so pred pravdo tožeči stranki nastali zaradi uveljavljanja v tem postopku obravnavnega odškodninskega zahtevka, so stroški postopka. Tožena stranka jih je dolžna tožeči stranki povrniti, ker jih je zakrivila. Zahtevano odškodnino je namreč plačala šele v teku tega postopka. Tožeča stranka je pravno varstvo utemeljeno uveljavljala; zahtevek zaradi plačila odškodnine je umaknila takoj, ko je tožena stranka glavno terjatev izpolnila. Ker je ta pravdni postopek posledica ravnanja tožene stranke, je tožena stranka – kljub temu, da je tožeča stranka zahtevek za plačilo glavne terjatve v višini 1.300,00 EUR umaknila – dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške (158. čl. ZPP). Odločitev prvostopenjskega sodišča je zato spremenjena tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 252,54 EUR, kar so stroški tožeče stranke, ki so pred pravdo nastali zaradi uveljavljanja terjatve, ki je bila predmet te pravde (358. čl. ZPP).

9. Stroške sodnega postopka lahko stranka uveljavi šele na zaključku pravdnega postopka, zato je tožena stranka v zamudi s plačilom šele od izdaje sodbe dalje. Šele s tem trenutkom je znan uspeh strank v postopku, kar je merilo za merilo za odločitev o stroških pravdnega in predpravdnega postopka. Tožena stranka je zato v zamudi z njihovim plačilom šele od zaključka postopka dalje(3). Prvostopenjski postopek je bil končan z odločbo z dne 15.11.2016. Ker pa o stroških odloča pritožbeno sodišče, je tožeča stranka upravičena do zakonskih zamudnih obresti od izdaje te odločbe 13.3.2017 dalje; drugačen obrestni zahtevek (za čas od 3.10.2014 do 12.3.2017) je zavrnjen (353. čl. ZPP).

10. Kadar pritožbeno sodišče odločitev prvostopenjskega spremeni, odloči o stroških celotnega postopka. Tožeča stranka je bila v postopku uspešna. Tožbo za plačilo 1.300,00 EUR odškodnine je sicer v teku postopka umaknila, vendar je to storila zato, ker je tožena stranka uveljavljano odškodnino v teku postopka plačala. Tudi s stransko terjatvijo, kar so stroški predpravdnega zastopanja, je tožeča stranka uspela. Tožena stranka je zato tožeči stranki dolžna povrniti pravdne stroške, ki so ji nastali v sledeči višini: nagrada za postopek (tar. št. 3100 Odvetniške tarife Ur. list RS 67/08) 113,10 EUR, materialni stroški (tar. št. 6002) 20,00 EUR, postopek s s pritožbo II Cp 1377/2016 (tar. št. 3220) 50,00 EUR, materialni stroški v pritožbenem postopku (tar. št. 6002) 10,00 EUR, nagrada za narok (tar. št. 3102) 20,40 EUR, postopek s pritožbo II Cp 336/2017 (tar. št. 3220) 50,00 EUR, materialni stroški v pritožbenem postopku (tar. št. 6002) 10,00 EUR, DDV 60,17 EUR, skupaj 333,67 EUR. Nagrada za narok v ponovljenem postopku je všteta v odmerjeno nagrado za postopek. Z zavrnjenim delom zahtevka posebni stroški niso nastali (tretji odstavek 154. čl. ZPP v zvezi s drugim odstavkom 165. čl. ZPP).

Op. št. (1): Odločbi Ustavnega sodišča RS Up-133/04-17 z dne 1.12.2005, Up-603/13-9 z dne 16.2.2016 Op. št. (2): Sodba II Ips 195/2015 z dne 14.4.2016 Op. št. (3): O zahtevku za povrnitev stroškov sodišče odloči z odločbo, s katero se postopek konča (četrti odstavek 163. čl. ZPP).