Jedro

Dne 23. 3. 2016 je tožnica sodišču poslala vlogo, v kateri navaja, da umika tožbo zoper izpodbijano odločbo CSD. Glede na navedeno je sodišče na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 postopek s sklepom ustavilo.

Sodišče ugotavlja, da tožnica ne bi bila upravičena do denarne socialne pomoči, tudi če bi jo uveljavljala in zato, glede na določbo prvega odstavka 11. člena ZST-1, ob upoštevanju odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-85/14-13 z dne 10. 7. 2014, ni upravičena do celotne oprostitve plačila sodne takse za umik tožbe.

Dejstvo, da znaša mesečni dohodek tožnice več kot dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ob upoštevanju, da je sodna taksa za umik tožbe po tar. št. 6212 ZST-1 določena v že tako nizkem znesku 14,00 EUR, sodišče ocenjuje, da tudi s celotnim plačilom te sodne takse ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnica preživlja.

Izrek

I. Umik tožbe se vzame na znanje in se postopek ustavi.

II. Predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za umik tožbe se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je dne 29. 12. 2015 na to sodišče vložila tožbo zoper odločbo Centra za socialno delo Ilirska Bistrica (v nadaljevanju CSD), št. 1221-42/2015 z dne 8. 10. 2015. Hkrati s tožbo je sodišču predlagala, da jo oprosti plačila sodne takse za tožbo.

K točki I. izreka:

2. Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v 34. členu določa, da lahko tožnik umakne tožbo brez privolitve toženca do pravnomočne odločbe. Sodišče v takem primeru postopek s sklepom ustavi. Izjava o umiku tožbe mora biti, na podlagi določbe 105. in 108. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu, za vprašanja, ki niso urejena v ZUS-1, primerno uporablja (prvi odstavek 22. člena ZUS-1), razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava.

3. Dne 23. 3. 2016 je tožnica sodišču poslala vlogo, v kateri navaja, da umika tožbo zoper zgoraj navedeno odločbo CSD. Tožnica z vlogo na nedvoumen način izjavlja, da umika tožbo v predmetnem upravnem sporu, vloga vsebuje vse sestavine, določene v 105. členu ZPP in jo je tožnica tudi podpisana.

4. Glede na navedeno je sodišče je, na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 postopek s sklepom ustavilo.

K točki II. izreka:

5. Tožnica je v tožbi sodišču predlagala, da se jo oprosti plačila sodne takse. Tožnica je tožbo vložila zaradi zaradi postavitve začasnega skrbnika po določbah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). V zadevi gre torej za upravni spor v zadevi socialnega varstva, v katerih nastane, na podlagi 6. točke prvega odstavka 5. člena Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) taksna obveznost takrat, ko je sodna odločba vročena stranki. Ker taksna obveznost ni nastala ob vložitvi tožbe sodišče, do prejema umika tožbe, tudi še ni odločilo o predlogu za oprostitev plačila sodne takse. Kljub umiku tožbe, pa je tožnica, glede na ZST-1, ki v tarifnem delu 6.2. Postopek v upravnem sporu v zadevah socialnega varstva, določa, da mora tožeča stranka, za postopek pred sodiščem prve stopnje, ki se konča z umikom tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo oziroma pred izdajo odločbe, plačati znižano sodno takso po tarifni št. 6212, v višini 14,00 EUR, zavezana k plačilu te sodne takse. Ker je tožnica, kot navedeno, v tožbi predlagala, da se jo oprosti plačila sodne takse je sodišče v tem sklepu odločalo tudi o tem predlogu.

6. ZST-1 v drugem odstavku 12. člena določa, da mora stranka k predlogu za oprostitev plačila sodnih taks na predpisanem obrazcu priložiti tudi podpisano izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju njenih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Ker k predlogu za oprostitev plačila sodne takse tožnica ni priložila izpolnjene in podpisane izjave o premoženjskem stanju, jo je sodišče z dopisom, št. III U 359/2015-7 z dne 4. 4. 2016, pozvalo k dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse. Tožnica se je na poziv sodišča pravočasno odzvala in dostavila pravilno izpolnjeno in podpisano izjavo.

7. Po prvem odstavku 11. člena ZST-1 sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks v celoti, če stranka na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

8. Iz izjave o premoženjskem stanju, ki jo je pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo podala tožnica, izhaja, da ne prejema denarne socialne pomoči. 9. Navedena določba prvega odstavka 11. člena ZST-1 je bila predmet presoje ustavnosti že dvakrat. In sicer je Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi št. U-I-85/14-13 z dne 10. 7. 2014 odločilo, da se prvi odstavek v zvezi z drugim in tretjih odstavkom 11. člena ZST-1, od odprave ugotovljenega neskladja z Ustavo Republike Slovenije (URS) uporablja tako, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti, čeprav stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, če bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala. To je, če njeni dohodki ne dosegajo višine osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). V času odločanja znaša višina osnovnega zneska minimalnega dohodka 288,81 EUR (prvi odstavek 8. člena ZSVarPre, Ur. l. RS, št. 90/15 z dne 27. 11. 2015).

10. Določba prvega odstavka 11. člena ZST-1 je bila, z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015, ugotovljena za protiustavno, do odprave tega neskladja je Ustavno sodišče RS določilo, da lahko sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti tudi, če ta ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejela, kadar je plačilo sodne takse procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja in bi tudi s plačilom delne sodne takse bila občutno zmanjšana sredstva stranke, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati.

11. Sodišče ugotavlja, da navedena odločba Ustavnega sodišča, št. U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015 v konkretni zadevi ne pride vpoštev, saj plačilo sodne takse za umik tožbe ni procesna predpostavka za opravo dejanja umika.

12. Sodišče je zato v nadaljevanju ugotavljajo, ali bi bila tožnica do denarne socialne pomoči upravičena, če bi jo uveljavljala.

13. Iz izjave o premoženjskem stanju, ki jo je pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo podala tožnica, izhaja, da prejema pokojnino. In sicer je tožnica v 1. točki Dohodki in prejemki, obdavčeni po Zakonu o dohodnini, pod rubriko 102 pokojnine in nadomestila iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, navedla, da je v letu 2015 prejela iz tega naslova skupni znesek 7.138,48 EUR. To preračunano na 12 mesecev, znaša 594,73 EUR mesečno. V izjavi je še navedla, da je samska oseba ter da drugega premoženja nima.

14. Na podlagi poizvedb, opravljenih po uradni dolžnosti, je sodišče ugotovilo, da je imela tožnica do 14. 1. 2016 odprt transakcijski račun pri banki A. d.d. ter da je tožnica dne 18. 2. 2016 odprla transakcijski račun pri Banki B. d.d. Iz konto kartice računa tožnice pri banki A. d.d. izhaja, da da je ta v mesecu oktobru, novembru in decembru 2015 iz naslova pokojnine prejela mesečno neto znesek v višini 579,04 EUR. Iz konto kartice računa pri Banki B. d.d. pa izhaja, da je tožnica v mesecu marcu, za mesec februar in nato še za mesec marec 2016, iz naslova pokojnine prejema mesečno neto znesek 583,09 EUR. Prav tako iz navedenih konto kartic izhaja, da tožnica prejema iz naslova izplačil po vojnih zakonih, mesečno neto znesek 96,13 EUR.

15. Sodišče, na podlagi izjave o premoženjskem stanju in poizvedb, ki jih je opravilo po uradni dolžnosti, ugotavlja, da znaša mesečni dohodek tožnice, v obdobju zadnjih treh mesecih, povprečno 675,17 EUR. To pa je bistveno več, kot znaša osnovni znesek minimalnega dohodka, ki znaša, kot že navedeno, v času odločanja sodišča, 288,81 EUR. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da tožnica ne bi bila upravičena do denarne socialne pomoči, tudi če bi jo uveljavljala in zato, glede na določbo prvega odstavka 11. člena ZST-1, ob upoštevanju odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-85/14-13 z dne 10. 7. 2014, ni upravičena do celotne oprostitve plačila sodne takse za umik tožbe.

16. ZST-1 v drugem odstavku 11. člena določa, da lahko sodišče, stranko, ki ni prejemnik denarne socialne pomoči po prejšnjem odstavku, delno oprosti plačila taks, če bi bila s plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.

17. V nadaljevanju je bilo zato treba presoditi še, ali so izpolnjeni pogoji za delno oprostitev plačila sodne takse po drugem odstavku 11. člena ZST-1, torej, ali bi s plačilom sodne takse v celotnem znesku, ki v zadevi znaša 14,00 EUR, bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja tožnica. Pri tem je sodišče, pri presoji pravnega standarda občutno zmanjšana sredstva za preživljanje, upoštevalo merilo iz odločbe Ustavnega sodišča, št. U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015, to je dvakratnik (ali manj) osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki v času odločanja sodišča znaša 577,62 EUR (288,81 EUR X 2, prvi odstavek 8. člena ZSVarPre, Ur. l. RS, št. 90/15 z dne 27. 11. 2015).

18. Kot navedeno, iz izjave o premoženjskem stanju in poizvedb, ki jih je sodišče opravilo po uradni dolžnosti, izhaja, da je tožnica, v obdobju zadnjih treh mesecev, prejemala povprečni mesečni dohodek v višini 675,17 EUR. To pa je več kot znaša zgoraj navedeni dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka.

19. Glede na vse navedeno, torej dejstvo, da znaša mesečni dohodek tožnice več kot dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ob upoštevanju, da je sodna taksa za umik tožbe po tar. št. 6212 ZST-1 določena v že tako nizkem znesku 14,00 EUR, sodišče ocenjuje, da tudi s celotnim plačilom te sodne takse ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnica preživlja in je zato odločilo kot izhaja iz II. točke izreka sklepa.

20. Po pravnomočnosti tega sklepa bo sodišče tožnici poslalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za umik tožbe po tar. št. 6212 ZST-1 v znesku 14,00 EUR.