Jedro

Z vidika objektivnega pogoja v smislu 24. člena ZBPP ni bistvena ocena glede možnosti uspeha obdolženca v postopku, pač pa je glede vprašanja, kdaj brezplačno zastopanje po zagovorniku v prekrškovnem postopku zahtevajo interesi pravičnosti, da bo ustrezno varovana človekova pravica iz točke c) tretjega odstavka 6. člena EKČP, treba uporabiti kriterije, ki sta jih ESČP in Vrhovno sodišče uporabila v zvezi z brezplačnim zastopanjem po zagovorniku v kazenskem postopku, in sicer so to: - resnost kršitve in teža zagrožene kazni; - kompleksnost obravnavane zadeve, v zvezi s čimer je treba upoštevati tudi osebnostne lastnosti obdolženca.

V postopku, na katerega se nanaša prošnja za BPP, se tožniku ne očita težja kršitev, tudi teža zagrožene sankcije za očitani prekršek sama po sebi je majhna, saj gre za globo v relativno nizkem znesku. Vendar pa je treba navedene okoliščine presojati v povezavi z osebnostnimi lastnostmi obdolženca. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi toženka to storila in pri obravnavi tožnikove prošnje upoštevala, da je tožnik tujec, da mu grozi razveljavitev dovoljenja za prebivanje v državi; da je v družini edini zaposlen, zato bi tudi relativno nizek znesek globe lahko vplival na celotno družino. V zvezi z navedenim je toženka podala le posplošene ugotovitve o (po mnenju slednje očitno nizki) višini globe, ki je bila izrečena tožniku, ter o možnosti nadomestitve plačila le-te z delom v splošno korist, brez kakršnegakoli upoštevanja dejanskega osebnega in socialnega položaja konkretnega tožnika, ki ga je tožnik navedel že v prošnji za dodelitev BPP.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Krškem št. Bpp 315/2024 z dne 13. 5. 2024 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te odločbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za vložitev zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog PP Novo mesto.

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik želel BPP za vložitev zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog št. 5010101477903 z dne 3. 4. 2024, ki ga je izdala PP Novo mesto, v katerem je ugotovljeno, da je tožnik prevažal tovorno vozilo, katerega dovoljena teža je bila prekoračena za 300 kg. Tožniku je bila zato skladno s 1. točko četrtega odstavka 36. člena Zakona o cestah (v nadaljevanju ZCes-2) naložena globa v višini 400,00 EUR. Kljub pozivu na dopolnitev prošnje tako, da navede razloge, zakaj bi glede na naravo konkretnega postopka potreboval odvetniško pomoč oz. da navede konkretne razloge in okoliščine, ki bi utemeljevali smotrnost vložitve zahteve za sodno varstvo, upoštevaje podano dejansko stanje oziroma vsebino očitka iz plačilnega naloga, tožnik prošnje ni dopolnil z zahtevanim. Za presojo vsebinskih pogojev glede prekrškovnih postopkov so se v upravno sodni praksi uveljavila stališča, ki so se zaradi primerljivosti oblikovala v sodni praksi Vrhovnega sodišča v zvezi s kazenskimi zadevami. Ob sklicevanju na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa, da je zadeva očitno nerazumna, kadar je v nasprotju z načeli pravičnosti in morale, je toženka tožnikovo prošnjo zavrnila iz dveh med seboj neodvisnih razlogov: a) glede na načelo pravičnosti in sorazmernosti dodelitve BPP ter b) zaradi neobstoja izgledov za uspeh. Toženka je zaključila, da niti teža dejanja in zagrožena kazen niti kompleksnost zadeve in tožnikove osebne okoliščine ne kažejo, da bi bilo za uresničevanje pravice do sodnega varstva v prekrškovnem postopku tožniku potrebno in pravično dodeliti odvetnika. Kljub temu da tožniku grozi globa, lahko zaprosi za obročno plačilo le-te ali pa se globa nadomesti z delom v splošno korist. Poleg tega je dejansko stanje zadeve povsem enostavno, zadeva pa je enostavna tudi s stališča pravne podlage. Glede na navedeno tožnik ne izpolnjuje verjetnih izgledov za uspeh in bi bila dodelitev BPP nerazumna.

3.Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava, kršitev pravil postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ob sklicevanju na 1. in 24. člen ZBPP opozarja, da toženka svojo odločitev ne utemeljuje na kriterijih, ki jih določa sedaj veljavni ZBPP, pač pa ne interesu pravičnosti, ki so ga vsebovale določbe Zakona o kazenskem postopku do uveljavitve sprememb ZBPP leta 2008. Tudi stališča o posebnostih kazenskega postopka, na katere se sklicuje toženka, je sodna praksa oblikovala glede na prej veljavno zakonsko ureditev. S smiselnim sklicevanjem na vsebino in razlago teh določb v starejši sodni praksi je toženka napačno uporabila materialno pravo. Očitne nerazumnosti tožnikove prošnje za dodelitev BPP toženka ni uspela utemeljiti. Tožnik ob tem opozori, da je v spremnem dopisu k prošnji za dodelitev BPP navedel konkretne razloge za sestavo zahteve za sodno varstvo. Ob navajanju alternativnih možnosti plačila globe tožnik opozori, da se družina preživlja le s tožnikovo plačo, zato znesek globe predstavlja hude posledice za materialno stanje tožnika in njegove družine. Glede na to da je tujec, je dolžan spoštovati vse predpise države, sicer mu grozi razveljavitev zakonitega dovoljenja za prebivanje v Sloveniji. Zato je pomembno, da ne bo spoznan za odgovornega za storitev očitanih mu prekrškov. Zadeva ni nerazumna, ampak je pomembna za tožnikov osebni in socialno-ekonomski položaj. Ker nima pravnega znanja, je pomembno, da mu pravno pomoč nudi odvetnik, ki bo lahko učinkovito zastopal tožnikove pravice in koristi. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek. Toženki naj se naloži tudi povrnitev stroškov postopka.

4.Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravne spise zadeve.

5.Tožba je utemeljena.

6.V obravnavanem primeru gre za vprašanje zakonitosti odločitve toženke o zavrnitvi tožnikove prošnje za dodelitev BPP za vložitev zahteve za sodno varstvo, ki jo je utemeljila s sklicevanjem na 24. člen ZBPP.

7.Glede na razloge izpodbijane odločbe in tožbene ugovore sodišče izpostavlja, da je v svoji sodni praksi1 že pojasnilo (tem stališčem pa sledi tudi v tem upravnem sporu in jih zato citira v nadaljevanju obrazložitve), da je Zakon o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) spremenil obravnavanje prekrškov in utrdil zavedanje, da spadajo prekrški v področje kaznovalnega prava, v katerem se izreka represivne ukrepe, ter da se z umestitvijo v omenjeno področje pri obravnavi prekrškov nalaga zakonodajalcu in uporabniku prava obveznost upoštevanja minimalnih ustavnopravnih jamstev, prav tako kot pri kaznivih dejanjih.2 Zato je po presoji sodišča v postopkih o prekrških, ob upoštevanju primerljivosti materialnega in procesnega prekrškovnega prava kazenskemu pravu,3 treba uporabiti stališča, ki so se oblikovala v sodni praksi Vrhovnega sodišča4 v zvezi s kazenskimi zadevami in ki izhajajo iz ustaljene prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP).5

8.Za tovrstne postopke tako z vidika objektivnega pogoja v smislu 24. člena ZBPP ni bistvena ocena glede možnosti uspeha obdolženca v postopku, pač pa je glede vprašanja, kdaj brezplačno zastopanje po zagovorniku v prekrškovnem postopku zahtevajo interesi pravičnosti, da bo ustrezno varovana človekova pravica iz točke c) tretjega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah6 (v nadaljevanju EKČP), treba uporabiti kriterije, ki sta jih ESČP in Vrhovno sodišče uporabila v zvezi z brezplačnim zastopanjem po zagovorniku v kazenskem postopku, in sicer so to: - resnost kršitve in teža zagrožene kazni; - kompleksnost obravnavane zadeve, v zvezi s čimer je treba upoštevati tudi osebnostne lastnosti obdolženca.7 Pravno vprašanje, ki je torej ključno v obravnavanem primeru, torej je, ali je bila uporaba 24. člena ZBPP, kot jo je podala toženka, skladna z ustavo oziroma s konkretnejšimi zahtevami navedene določbe 6. člena EKČP. Na navedene določbe se toženka pravilno sklicuje tudi v obrazložitvi izpodbijane odločbe.

9.Toženka svojo odločitev utemeljuje z navedbami, da upoštevajoč podatke zadevnega plačilnega naloga PP Novo mesto št. 5010101477903 z dne 3. 4. 2024, ocenjuje, da gre za obravnavo prekrška, ki ni zapleten ter da ne gre za obravnavanje obsežnih in zapletenih dejanskih in pravnih vprašanj, ki bi narekovala, da se tožniku zagotovi strokovna pomoč pri njegovi obrambi. Sklicuje se tudi na to, da se v postopku pred sodiščem dejstva, ki so pomembna za izdajo odločbe, ugotavljajo po uradni dolžnosti. Storilčev položaj z zagotovitvijo poštenega postopka varujejo tudi temeljna načela in nekatera pravila prekrškovnega postopka po ZP-1, kot so načelo zakonitosti, načelo materialne resnice in načelo proste presoje dokazov.

10.Toženka je po navedenem izhajala iz pravilnega razumevanja 24. člena ZBPP v zvezi s prekrškovnimi zadevami, s tem ko je presojala resnost kršitve prekrška in težo zagrožene kazni. Vendar teh okoliščin ni povezala z osebnostnimi lastnostmi tožnika. Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijane odločbe, iz plačilnega naloga (katerega vsebino oziroma v njem navedeno dejansko stanje toženka povzame v obrazložitvi odločbe) izhaja, da se tožniku v zadevnem postopku očita storitev prekrška po 1. točki četrtega odstavka 36. člena ZCes-2, storjenega 3. 4. 2024. V navedeni točki je določeno, da se z globo 400,00 EUR kaznuje tistega, ki kot voznik posameznik opravlja prevoz na javnih cestah z vozilom, katerega največja dovoljena masa presega 3,5 ton do vključno 10 odstotkov. Glede na navedeno tudi po presoji sodišča v postopku, na katerega se nanaša prošnja za BPP, ne gre za zapleteno dejansko stanje (preveč naloženo vozilo). V postopku, na katerega se nanaša prošnja za BPP, se tožniku ne očita težja kršitev, tudi teža zagrožene sankcije za očitani prekršek sama po sebi je majhna, saj gre za globo v relativno nizkem znesku. Vendar pa je treba navedene okoliščine presojati v povezavi z osebnostnimi lastnostmi obdolženca. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi toženka to storila in pri obravnavi tožnikove prošnje upoštevala, da je tožnik tujec, da mu grozi razveljavitev dovoljenja za prebivanje v državi; da je v družini edini zaposlen, zato bi tudi relativno nizek znesek globe lahko vplival na celotno družino. V zvezi z navedenim je toženka podala le posplošene ugotovitve o (po mnenju slednje očitno nizki) višini globe, ki je bila izrečena tožniku, ter o možnosti nadomestitve plačila le-te z delom v splošno korist, brez kakršnegakoli upoštevanja dejanskega osebnega in socialnega položaja konkretnega tožnika, ki ga je tožnik navedel že v prošnji za dodelitev BPP (obrazec BPP št. 1). Glede na navedeno materialno pravo ni bilo pravilno uporabljeno.

11.V zvezi z ugovorom tožnika, da je toženka svojo odločitev utemeljila s sklicevanjem na ugotovljena dejstva in okoliščine, glede katerih tožniku ni bila dana možnost izjave, sodišče ugotavlja, da navedeno ne drži. Iz izpodbijane odločbe namreč izhaja, da je bil tožniku poslan poziv k dopolnitvi prošnje, v katerem ga je toženka seznanila z ugotovitvami in ga pozvala, da prošnjo dopolni na način, da navede razloge, zaradi katerih meni, da bi bilo smotrno in potrebno dodeliti pravno zastopanje po odvetniku, upoštevaje podano dejansko stanje oz. vsebino očitka iz plačilnega naloga PP Novo mesto. Poziv je bil tožniku puščen v hišnem predalčniku, do izdaje izpodbijane odločbe pa prošnje ni dopolnil z zahtevanim, česar tožnik ne zanika. Da mu je bil poslan poziv, izhaja tudi iz same tožbe, v kateri tožnik celo pojasnjuje, da toženka ni imela nobene potrebe, da mu pošilja poziv k dopolnitvi, saj je bila z vsemi konkretnimi razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo seznanjena že ob vložitvi prošnje za dodelitev BPP.

12.Iz navedenih razlogov je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo organu, ki jo je izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo morala toženka upoštevati mnenje sodišča, ki se tiče uporabe materialnega prava, ter o zadevi ponovno odločiti.

13.Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnave zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji in je tožnik v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 285,00 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo dalje (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).

14.Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov ugotovilo, da je treba tožbi ugoditi.

-------------------------------

1Glej sodbo Upravnega sodišča I U 1885/2020 z dne 16. 2. 2021.

2Glej: Kovač, P., Kerševan, E., Pečarič, M., Remic, M., Orel, N., in Čas, P., Inšpekcijski nadzor: razprave, sodna praksa in komentar zakona; Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 2016, str. 257.

3V prekrškovnem postopku se poleg temeljnega ZP-1 subsidiarno uporablja tudi nekatere določbe drugih zakonov. V Kazenskem zakoniku (v nadaljevanju: KZ-1) se tako po vsebinski ustreznosti opredeljujejo temeljni instituti, kot so silobran, skrajna sila, prištevnost, prisiljenost, oblike zmot, oblike krivde, udeležbe ter čas in kraj storitve. Poleg tega ZP-1 ne določa vsebine pojmov naklep in malomarnost, zato je tudi za opredelitev vsebine teh pojmov treba uporabiti določbe KZ-1. V rednem postopku o prekršku se je nadalje treba držati določb Zakona o kazenskem postopku (ZKP) glede jezika v postopku, rokov, vlog in zapisnikov, zaslišanja obdolženca, zasliševanja prič, izvedenstva, prenosa krajevne pristojnosti, hišnih in osebnih preiskav, zasega in odvzema predmetov, zasega elektronskih ter z njimi povezanih naprav in nosilcev elektronskih podatkov. Storilcem prekrška mora biti enakopravno zagotovljeno, da se v postopku branijo sami ali z zagovornikom. Več o tem glej: Analiza Inšpektorata RS za notranje zadeve kot inšpekcijskega in prekrškovnega organa, Tina Stojaković, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo, diplomsko delo, Ljubljana, maj 2019, str. 15-18.

4Glej sodbi Vrhovnega sodišča X Ips 226/2014 z dne 11. 11. 2015 in X Ips 224/2014 z dne 10. 12. 2015.

5Tako tudi sodba Upravnega sodišča I U 1698/2017 z dne 3. 10. 2017.

6Tretji odstavek 6. člena EKČP v točki c) določa, da je sestavni del pravice do poštenega sojenja, da ima vsakdo, kdor je obdolžen kaznivega dejanja, pravico da se brani sam ali z zagovornikom po lastni izbiri ali če nima dovolj sredstev za plačilo zagovornika, da ga dobi brezplačno, če to zahtevajo interesi pravičnosti.

7Glej sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 226/2014 z dne 11. 11. 2015, točka 15 obrazložitve, ter sodbo Upravnega sodišča I U 1885/2020 z dne 16. 2. 2021, točke 15 - 17 obrazložitve.

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24, 24/1

Konvencije, Deklaracije Resolucije Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) - člen 6, 6/3, 6/3-c

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.