Jedro

Na podlagi tretjega odstavka Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti morajo direktor, pooblaščeni delavci in strokovne službe vročati sindikatu gradiva za seje vseh organov zavoda in omogočati sodelovanje njegovih predstavnikov na teh sejah. Ta določba daje sindikatu širšo pravico od pravic, ki mu jih zagotavljajo zakonski predpisi in ki so opredeljene v prvem in drugem odstavku 4. člena in v 5. členu kolektivne pogodbe. Po zaključku vrhovnega sodišča je namen te pravice seznanitev oziroma informiranje sindikata z vsemi vprašanji, ki se obravnavajo na sejah vseh organov zavoda.

Po presoji revizijskega sodišča bi zato moral nasprotni udeleženec omogočiti predstavniku sindikata tudi prisotnost pri obravnavi tretje točke dnevnega reda seje sveta zavoda z dne 23. 1. 2020.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se delno spremeni (v zvezi s točko c I/1 izreka in točko II izreka sodbe sodišča prve stopnje) tako, da se glasi: „Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v točki c I/1 izreka in v II. točki izreka (odločitev o stroških postopka) delno spremeni tako, da se v tem delu glasi: „Ugotovi se, da je nasprotni udeleženec kršil določbo 3. odstavka 4. člena Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji, s tem, ko je bila sindikalnemu predstavniku predlagatelja (sindikalnemu zaupniku) dne 23. 1. 2020 na 33. seji Sveta zavoda onemogočena prisotnost na seji v tistem delu, ko je Svet obravnaval oziroma podajal predhodno mnenje v zvezi z javnim razpisom za prosto delovno mesto ravnatelja nasprotnega udeleženca.

Predlagatelj mora v 15 dneh od vročitve sodbe povrniti nasprotnemu udeležencu del njegovih pravdnih stroškov v znesku 942,28 EUR, v primeru zamude, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje, do plačila“.

V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Predlagatelj mora v 15 dneh od vročitve sodbe povrniti nasprotnemu udeležencu sorazmerni del pritožbenih stroškov v znesku 507,35 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje, do plačila.“

II. Nasprotni udeleženec mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti predlagatelju njegove stroške revizijskega postopka v znesku 428,40 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog predlagatelja za ugotovitev, da je nasprotni udeleženec kršil določbo 3. odstavka 4. člena Kolektivne pogodbe za kulturno dejavnost v Republiki Sloveniji s tem: ko je bilo sindikalnemu predstavniku predlagatelja (sindikalnemu zaupniku), vabilo in gradivo za skupno izredno sejo Sveta zavoda (26. seja) in Strokovnega sveta zavoda (16. seja), sklicano za dne 17. 4. 2019, posredovano šele na izrecni poziv sindikalnega predstavnika - točka a I/1 izreka; ko je predsednik Sveta zavoda sindikalnemu predstavniku predlagatelja (sindikalnemu zaupniku) dne 17. 4. 2019 onemogočil prisotnost oziroma odrekel pravico do prisotnosti na skupni izredni seji Sveta zavoda (26. seja) in Strokovnega sveta zavoda (16. seja) – točka b I/1 izreka; ko je bila sindikalnemu predstavniku predlagatelja (sindikalnemu zaupniku) dne 23. 1. 2020 na 33. seji Sveta zavoda onemogočena prisotnost na seji v tistem delu, ko je Svet obravnaval oziroma podajal predhodno mnenje v zvezi z javnim razpisom za prosto delovno mesto ravnatelja nasprotnega udeleženca – točka c I/1 izreka. Nadalje je zavrnilo predlog, na podlagi katerega naj bi se nasprotnemu udeležencu naložilo, da sindikalnemu predstavniku predlagatelja vroča gradiva za vse seje Sveta zavoda istočasno, kot se posredujejo članom Sveta ter da sindikalnemu predstavniku predlagatelja omogoča udeležbo na vseh sejah Sveta zavoda (točka I/2 izreka). Zavrnilo je tudi predlog predlagatelja za povrnitev njegovih pravdnih stroškov (točka I/3 izreka). Odločilo je, da mora predlagatelj nasprotnemu udeležencu povrniti njegove stroške v znesku 2.447,08 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II izreka).

2. Zoper to odločitev se je pritožil predlagatelj. Sodišče druge stopnje je njegovo pritožbo zavrnilo, potrdilo sodbo sodišča prve stopnje in mu naložilo, da nasprotnemu udeležencu povrne njegove pritožbene stroške v znesku 931,47 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Vrhovno sodišče je na predlog predlagatelja s sklepom VIII DoR 211/2020 z dne 27. 10. 2020 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je bila s tem, ko sindikalnemu predstavniku na seji Sveta zavoda z dne 23. 1. 2020 ni bila omogočena prisotnost pri obravnavi in odločanju o predhodnem mnenju v postopku za imenovanje ravnatelja, podana kršitev tretjega odstavka 4. člena Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji.

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je predlagatelj vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da tretji odstavek 4. člena Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 45/95 in nadalj.; KPK), tudi upoštevajoč njeno razlago, predstavnikom sindikata priznava pravico do seznanjenosti z vsemi gradivi, namenjenimi obravnavi, odvisno od tematike, ki se obravnava na sejah, poleg tega pa tudi pravico do pasivnega oziroma aktivnega sodelovanja na sejah sveta javnega zavoda. S tem, ko je moral predstavnik sindikata zapustiti sejo dne 23. 1. 2020 v delu, ko je svet obravnaval oziroma podajal predhodno mnenje k imenovanju ravnatelja, je nasprotni udeleženec kršil tretji odstavek 4. člena KPK. Sodišče druge stopnje citirane določbe KPK sploh ni upoštevalo, pri tem pa se je nepravilno oprlo na 42. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 96/2002 in nadalj.; ZUJIK). Izhajalo je iz zmotnega stališča, da podatki, ki so se obravnavali na zaprtem delu seje dne 23. 1. 2020, niso potrebni za delovanje sindikalne dejavnosti in da zato ni prišlo do kršitve tretjega odstavka 4. člena KPK, čeprav ta določba daje sindikalnemu predstavniku pravico do pasivnega sodelovanja oziroma prisotnosti na vseh sejah sveta zavoda, ne glede na tematiko. (tudi če sindikalni predstavnik nima pravice do podajanja mnenj, pripomb ali pojasnil). Prisotnost sindikata na takšnih sejah v ničemer ne posega v zakonske pristojnosti sveta zavoda in v njegovo odločanje. Po 203. členu Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.; ZDR-1) mora delodajalec sindikatu omogočiti dostop do podatkov, ki so potrebni za opravljanje sindikalne dejavnosti, sindikalno dejavnost pa predvideva tudi citirana določba KPK. Dostop do teh podatkov ne predstavlja kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov. Priglaša revizijske stroške.

5. Nasprotni udeleženec je podal odgovor na revizijo, v katerem prereka revizijske navedbe predlagatelja in predlaga zavrnitev revizije. Priglaša stroške odgovora na revizijo.

6. Revizija je utemeljena.

7. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (371. člen Zakona o pravdnem postopku; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji; ZPP).

8. Sporno v tem kolektivnem delovnem sporu je, ali je nasprotni udeleženec kršil določbo tretjega odstavka 4. člena KPK s tem, ko sindikalnemu predstavniku ni omogočil prisotnosti na delu seje sveta zavoda dne 23. 1. 2020, na kateri je svet zavoda obravnaval in odločal o predhodnem mnenju v postopku za imenovanje ravnatelja1. 9. Iz dejanskih ugotovitev sodišč izhaja, da je bil predstavnik sindikata na sejo sveta zavoda, ki se je odvijala 23. 1. 2020, vabljen, da se je te seje udeležil, vendar jo je moral zapustiti pred obravnavo tretje točke dnevnega reda, v okviru katere je svet zavoda obravnaval in odločal o predhodnem mnenju za imenovanje ravnatelja nasprotnega udeleženca2. 10. KPK v III. poglavju3 (v katerega so vključeni členi od 1 do 9) ureja obveščanje delavcev in delovanje sindikata. V prvem odstavku 4. člena 3. podpoglavja4 določa, da direktor, pooblaščeni delavci in strokovne službe zagotavljajo sindikatu podatke o vseh vprašanjih, o katerih odločajo organi upravljanja in pooblaščeni delavci in ki se nanašajo na socialnoekonomski in delovni položaj ter pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev iz delovnega razmerja. Gre za vprašanja, ki primeroma našteta v drugem odstavku 1. člena KPK5 (prvi odstavek 1. člena KPK sicer določa, da direktor in organi upravljanja zagotavljajo obveščanje delavcev o vseh zadevah, ki vplivajo na socialno-ekonomski položaj in pravice ter obveznosti delavcev iz dela in delovnega razmerja, drugi odstavek tega člena pa te zadeve konkretizira) oziroma iz prvega odstavka 2. člena KPK (ki določa primere, v zvezi s katerimi morata svet zavoda ali direktor, ko odločata o delavčevih pravicah in dolžnostih, predhodno pridobiti mnenje delavcev6) in o katerih odločajo organi upravljanja in pooblaščeni delavci. V zvezi s temi vprašanji ima torej glede na prvi odstavek 4. člena KPK sindikat pravico do pridobitve podatkov, ki so mu jih dolžni zagotavljati direktor, pooblaščeni delavci in strokovne službe.

11. Z zagotavljanjem podatkov, navedenih v prvem odstavku 4. člena KPK, se sindikatu daje možnost aktivnega sodelovanja v primerih, ko sindikat opravlja svojo dejavnost v skladu s predpisi, s katerimi se varujejo interesi in pravice delavcev. Navedeno obveznost delodajalca do sindikata opredeljuje že 203. člen ZDR-17, pri čemer je treba upravičenje sindikata do dostopa do podatkov, ki so potrebni pri opravljanju sindikalne dejavnosti, razlagati široko v smislu dostopa do vseh podatkov, ki se nanašajo na kolektivne in individualne pravice delavcev8. Prvi odstavek 4. člena KPK pomeni konkretizacijo te obveznosti delodajalca do sindikata v primerih, ko organi upravljanja in pooblaščeni delavci odločajo o vprašanjih, ki so povezana bodisi s socialnoekonomskim in delovnim položajem delavcev bodisi s konkretnimi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz dela in delovnega razmerja. Ko je bilo že zgoraj ugotovljeno, so ta vprašanja definirana v drugem odstavku 1. člena KPK in prvem odstavku 2. člena KPK.

12. Upravičenje sindikata do dostopa do podatkov o vprašanjih, ki jih navaja prvi odstavek 4. člena KPK, je tesno povezano tudi s pravico sindikata (in na drugi strani z obveznostjo delodajalca), ki jo opredeljuje drugi odstavek 4. člena KPK. Ta določba nalaga direktorju in strokovnim službam, da zagotavljajo sindikatu sodelovanje v vseh postopkih odločanja o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev iz delovnega razmerja. Pravica, ki jo daje sindikatu določba drugega odstavka 4. člena KPK, se sicer ne razteza na vsa področja, v zvezi s katerimi ima sindikat pravico do zagotavljanja podatkov, ki jo opredeljuje prvi odstavek 4. člena KPK, saj ima sindikat na podlagi drugega odstavka 4. člena KPK pravico do sodelovanja v vseh tistih postopkih, ki se nanašajo na določene pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev iz dela in delovnega razmerja (pravico do sodelovanja sindikata v nekaterih izmed teh postopkov pri delodajalcu opredeljuje že ZDR-1)9. 13. Še ožji pa je obseg pravice sindikata, ki jo opredeljuje 5. člen KPK, saj se ta nanaša na pravico sindikata (ki so jo dolžni omogočiti pristojni organi), da sodeluje na sejah organov, ko ti odločajo o reševanju individualnih sporov iz dela in delovnega razmerja. Gre torej za pravico sindikata, ki je povezana z njegovo vlogo pri odločanju o točno določeni oziroma konkretni pravici, obveznosti ali odgovornosti posamičnega delavca, o kateri pristojni organi odločajo na seji10. 14. Pravica do sodelovanja sindikata iz drugega odstavka 4. člena in 5. člena KPK daje sindikatu možnost aktivnega sodelovanja, bodisi v postopkih o kolektivnih pravicah delavcev, bodisi v postopku o individualni pravici posameznega delavca. To aktivno sodelovanje se lahko udejanja na različne načine (npr. preko podajanja mnenj, pripomb, predlogov, obveznega posvetovanja s sindikati v postopkih o kolektivnih pravicah delavcev,11 v določenih primerih je predpisano tudi soglasje sindikata v nekaterih postopkih pri delodajalcu12, ali pa sodelovanje pri uveljavljanju individualnih pravic delavcev kot npr. podajanje mnenja o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi13; soglasje v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi predstavniku delavcev14).

15. Na podlagi tretjega odstavka 4. člena KPK pa morajo direktor, pooblaščeni delavci in strokovne službe vročati sindikatu gradiva za seje vseh organov zavoda15 in omogočati sodelovanje njegovih predstavnikov na teh sejah. Ta določba daje tako sindikatu širšo pravico od pravic, ki mu jih zagotavljajo zakonski predpisi in ki so opredeljene v prvem in drugem odstavku 4. člena ter v 5. členu KPK. Po zaključku vrhovnega sodišča je namen te pravice seznanitev oziroma informiranje sindikata z vsemi vprašanji, ki se obravnavajo na sejah vseh organov zavoda. S pravico, ki izhaja iz te določbe, si je sindikat dejansko zagotovil boljše pogoje za svoje delovanje16. Pravica iz tretjega odstavka 4. člena KPK sicer ne temelji na zakonski določbi, vendar pa to ne pomeni, da ta pravica ne bi mogla biti dogovorjena v okviru kolektivnega dogovarjanja med strankama kolektivne pogodbe. Po presoji vrhovnega sodišča ni ovire, da se sindikat kot stranka kolektivne pogodbe v tej pogodbi z drugo pogodbeno stranko ne bi dogovoril za posebno pravico.

16. Kljub temu, da tudi tretji odstavek 4. člena KPK govori o sodelovanju17 sindikata (na sejah vseh organov zavoda), pa po zaključku revizijskega sodišča ta določba sindikatu ne daje pravice do aktivnega sodelovanja18 pri zadevah, ki se obravnavajo na teh sejah, v zvezi s katerimi sindikat nima pristojnosti glede na opravljanje svoje dejavnosti. Pravico sindikata do aktivnega sodelovanja v zadevah urejajo konkretne zakonske določbe oziroma določbe KPK (glej 12. in 13. točko obrazložitve). Če se na teh sejah organov zavoda obravnavajo zadeve, v zvezi s katerimi sindikat nima prisojnosti, podeljenih z zakonom ali kolektivno pogodbo, potem se njegova pravica iz tretjega odstavka 4. člena KPK realizira že z njegovo prisotnostjo na takšnih sejah.19

17. Zgornjemu stališču pritrjuje tudi Razlaga KPK k tretjemu odstavku 4. člena KPK, ki je bila objavljena v Ur. listu RS, št. 22/2010. Iz te razlage izhaja, da se za sodelovanje šteje prisotnost sindikalnih predstavnikov na sejah ali njihovo aktivno sodelovanje, ki vključuje pravico do razprave oziroma dajanja mnenj, pripomb in pojasnil. Aktivno sodelovanje na sejah svetov zavodov mora biti po Razlagi KPK obvezno zagotovljeno v primerih iz 5. in 9. alineje drugega odstavka 42. člena ZUJIK. Drugi odstavek 42. člena ZUJIK, ki opredeljuje naloge sveta, v 5. alineji določa, da daje svet soglasje k strateškemu načrtu, programu dela, finančnemu načrtu, sistemizaciji delovnih mest, organizaciji dela, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav in k zavodski kolektivni pogodbi ter nadzira njihovo izvajanje. Po 9. alineji drugega odstavka 42. člena ZUJIK pa svet odloča o pritožbah delavcev, ki se nanašajo na pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev iz delovnega razmerja.

18. Pravilnost ugotovitve, da je treba pri razlagi pojma sodelovanja sindikata na sejah vseh organov iz tretjega odstavka 4. člena KPK ločevati aktivno sodelovanje na eni strani in pasivno sodelovanje v smislu prisotnosti na določenih sejah na drugi strani (kjer sindikat sicer nima pristojnosti, podeljenih z zakonom ali kolektivno pogodbo) in da sodelovanje na sejah vseh organov ne pomeni vedno tudi aktivnega sodelovanja, pa potrjuje tudi dejstvo, da je predlagatelj v tem kolektivnem delovnem sporu uveljavljal kršitev tretjega odstavka 4. člena KPK le zaradi onemogočanja prisotnosti na seji sveta zavoda dne 23. 1. 2020 in ne zaradi onemogočanja aktivnega sodelovanja na tej seji.

19. Po presoji revizijskega sodišča bi zato moral nasprotni udeleženec omogočiti predstavniku sindikata tudi prisotnost pri obravnavi tretje točke dnevnega reda seje sveta zavoda z dne 23. 1. 2020, saj je ta njegova obveznost izhajala iz tretjega odstavka 4. člena KPK. Ker tega ni storil, je prišlo do kršitve 3. odstavka 4. člena KPK (to je tudi odgovor na dopuščeno vprašanje).

20. Po presoji vrhovnega sodišča sicer pravice sindikalnega predstavnika do prisotnosti na vseh sejah sveta zavoda ne omejuje niti 42. člen ZUJIK, ki v drugem odstavku opredeljuje naloge sveta javnega zavoda. Prisotnost sindikalnega predstavnika tudi na sejah, na katerih sicer nima pravice do razprave, dajanja mnenj, pripomb ali pojasnil, v ničemer ne posega v s predpisi določene pristojnosti sveta zavoda.

21. Prisotnost predstavnika sindikata na sejah, na katerih se obravnavajo tudi podatki, za katere veljajo predpisi o varstvu podatkov, ne bi pomenila kršitve teh predpisov.20 Te pravice sindikata ni mogla omejiti niti odločitev sveta zavoda o izključitvi javnosti pri obravnavi tretje točke dnevnega reda seje z dne 23. 1. 2020. Ob tem pa ni dvoma, da so tudi predstavniki sindikata, kolikor bi se s takšnimi podatki seznanili, podvrženi pravilom, ki jih določajo predpisi z namenom njihovega varovanja.

22. Glede na navedeno je revizijsko sodišče reviziji ugodilo in sodbi sodišč druge in prve stopnje na podlagi 1. odstavka 380. člena ZPP v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je ugotovilo, da je nasprotni udeleženec kršil določbo tretjega odstavka 4. člena KPK , ker dne 23. 1. 2020 ni omogočil prisotnosti predstavniku predlagatelja tudi na tistem delu seje, na katerem je svet zavoda obravnaval in podajal predhodno mnenje v zvezi z javnim razpisom za prosto delovno mesto ravnatelja nasprotnega udeleženca.

23. Zaradi spremembe sodb sodišč drug in prve stopnje je bilo treba ponovno odločiti tudi o vseh dosedanjih priglašenih stroških tega kolektivnega delovnega spora (drugi odstavek 165. člena ZPP). Odločitev o stroški temelji na drugem odstavku 154. člena ZPP.

24. Glede na to, da je predlagatelj v tem kolektivnem delovnem sporu uveljavljal štiri zahtevke, po odločitvi revizijskega sodišča pa je uspel le z enim od njih, znaša pred sodiščem prve stopnje in v pritožbenem postopku uspeh predlagatelja 25%, uspeh nasprotnega udeleženca pa 75%. Revizijsko sodišče je o priglašenih stroški odločalo ob upoštevanju določb Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/2015 in nadalj.; OT).

25. Utemeljeni stroški predlagatelja pred sodiščem prve stopnje znašajo 3570,00 EUR (nagrada za sestavo predloga 1.000 točk, nagrada za tri pripravljalne vloge trikrat 750 točk, vse povečano za 2% materialnih stroškov, nagrada za narok 750 točk, trajanje 100 točk, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR in glede na 25% uspeh predlagatelja znaša 892,50 EUR. Glede na po sodišču prve stopnje priznane in odmerjene stroške nasprotnega udeleženca in glede na njegov uspeh v tem sporu je nasprotni udeleženec upravičen do povrnitve dela stroškov v znesku 1.835,31 EUR. Po pobotu teh stroškov mora predlagatelj plačati nasprotnemu udeležencu še del njegovih stroškov v znesku 942,28 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

26. Predlagatelj je upravičen do nagrade za pritožbo 1.250 točk, povečano za 2% materialni stroškov, kar znaša 765,00 EUR. Grede na pritožbeni uspeh (25%), je upravičen do povrnitve dela pritožbenih stroškov v znesku 191,25 EUR. Nasprotni udeleženec pa je glede na njegov pritožbeni uspeh in glede na po sodišču druge stopnje odmerjene stroške odgovora na pritožbo upravičen do povrnitve 698,60 EUR stroškov pritožbenega postopka. Po pobotu teh stroškov mora predlagatelj nasprotnemu udeležencu plačati še 507,35 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

27. Ker je predlagatelj v postopku za dopustitev revizije uspel do 25%, v revizijskem postopku pa v celoti, mu mora nasprotni udeleženec povrniti njegove stroške revizijskega postopka (vrednost z revizijo izpodbijanega dela sodbe je revizijsko sodišče ocenilo na 400 točk – tar. št. 16 v zvezi s tar. št. 7/3 OT), vse povečano za 2% odstotka materialnih stroškov, kar znaša 428,40 EUR. V primeru zamude bo moral nasprotni udeleženec predlagatelju plačati tudi zakonske zamudne obresti. Nasproti udeleženec sam krije svoje stroške odgovora na revizijo, ker s tem odgovorom ni bil uspešen.

28. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je razviden iz uvoda te sodbe. Za takšno odločitev so glasovali sodniki Samo Puppis, dr. Mateja Končina Peternel, Karmen Iglič Stroligo in Marjana Lubinič, proti pa sodnik mag. Marijan Debelak, ki je napovedal ločeno mnenje.

1 Tretja točka predloga dnevnega reda te seje se je glasila: „Predhodno mnenje Sveta zavoda v zvezi z javnim razpisom za prosto delovno mesto ravnatelja javnega zavoda SNG Opera in balet Ljubljana.“ 2 Glede na 36. člen ZUJIK je bilo imenovanje ravnatelja sicer v pristojnosti ustanovitelja zavoda. 3 To poglavje nosi naslov: „Določbe o obveščanju delavcev in delovanju sindikata.“ 4 To podpoglavje nosi naslov: „Pogoji za delovanje sindikata.“ 5 Dolžnost obveščanja delavcev pred sprejemom odločitve se po navedeni določbi nanaša zlasti glede sprememb dejavnosti oziroma programov zavoda; glede sprememb organiziranosti, organizacije dela in delovnih postopkov; glede letnih programov dela in poslovanja in njihovem uresničevanju; glede sprememb zakonov in novih zakonov ter o drugih predpisov in splošnih aktov , ki zadevajo delavce v kulturnih dejavnostih; glede predvidenih kadrovskih sprememb (novo zaposlovanje, prerazporejanje, kolektivni odpusti) in razlogov zanje; glede letnih razporedov in občasni prerazporeditvi delovnega časa; glede meril za ugotavljanje skupinske in posamične delovne uspešnosti, specifične za zavod, glede meril za spodbujanje inovativnosti in glede ukrepov za zdravo in varno delovno okolje. 6 Dolžnost predhodne pridobitve mnenja (pred odločanjem) je določena v zvezi z odločanjem o delavčevih pravicah in dolžnostih iz dela in sicer v zvezi z: zaposlovanjem in odpuščanjem delavcev ne glede na razloge; zaposlovanjem oziroma nadaljevanjem dela delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev; začetkom in koncem delovnega časa, odmori med delom in razporeditvijo tedenskega delovnega časa; časom, krajem in načinom izplačila plač in drugih prejemkov; uvajanjem novih načinov ugotavljanja delovne uspešnosti in določanjem delitve plač in drugih prejemkov na tej podlagi; ukrepi za preprečevanje poškodb pri delu in poklicnih bolezni; določanjem delovnega reda in discipline ter uvajanjem različnih oblik nadzora nad delom, obnašanjem in učinkovitostjo dela zaposlenih. 7 ZDR-1 v 203. členu določa, da mora delodajalec sindikatu zagotoviti pogoje za hitro in učinkovito opravljanje sindikalnih dejavnosti v skladu s predpisi, s katerimi se varujejo pravice in interesi delavcev. Delodajalec je dolžan sindikatu omogočiti dostop do podatkov, ki so potrebni pri opravljanju sindikalne dejavnosti. 8 Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, Ljubljana 2019, komentar k 203. členu ZDR-1, stran 1106. 9 Gre za pravice, obveznosti oziroma odgovornosti, ki se nanašajo na vse delavce ali na določen krog delavcev pri delodajalcu (kot npr. pravice, obveznosti in odgovornosti v zvezi z razporeditvijo delovnega časa, v zvezi z nočnim delom....), velja pa tudi za postopke, ki vplivajo na položaj delavcev, kot npr. prenos podjetja (primerjaj Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, komentar k 203. členu ZDR-1, str. 1106, kjer so te pravice opredeljene s pojmom kolektivne pravice delavcev). 10 To pravico v določenem obsegu zagotavlja sindikatu že ZDR-1 (npr. pravica predstavnika sindikata, da po pooblastilu delavca sodeluje pri zagovoru delavca v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi – tretji odstavek 85. člena ZDR-1). 11 V določenih primerih to aktivno sodelovanje določa že zakon – npr. obveznost delodajalca prenosnika in delodajalca prevzemnika, da se pred prenosom (spremembo delodajalca) posvetujeta s sindikati (76. člen ZDR-1); soglasje sindikata 12 Npr. prvi odstavek 102. člena ZDR-1 13 86. člen ZDR-1. 14 112. člen ZDR-1. 15 Ta določba se ne omejuje le na organe upravljanja in pooblaščene delavce, ki jih navaja prvi odstavek 4. člena KPK oziroma na pristojne organe, ki odločajo o reševanju individualnih sporov, ki jih navaja 5. člen KPK. 16 Če sindikat z gradivi za te seje ne bi bil seznanjen (oziroma na njih ne bi bil navzoč), potem bi obstajala možnost, da ne bi vedel, kaj se bo na teh sejah obravnavalo, oziroma ali se bodo na njih obravnavala tudi vprašanja, ki so pomembna za izvajanje njegove sindikalne dejavnosti. 17 Enak izraz je uporabljen tudi v drugem odstavku 4. člena in v 5. členu KPK. 18 Primeri aktivnega sodelovanje so opisani v 14. točki obrazložitve te sodbe. 19 Drugačna razlage te določbe, ki je splošnega značaja, bi privedla do tega, da bi se sindikatu priznavala pravica do aktivnega sodelovanja tudi v zadevah, kjer sindikat nima nikakršnih pristojnosti. To pa bi bilo v neskladju z določbami ZDR-1 oziroma KPK, ki urejajo pravice sindikata, ki jih ima v zvezi z opravljanjem sindikalne dejavnosti. 20 Delodajalec mora sicer na podlagi 203. člena ZDR-1 omogočiti sindikatu tudi dostop do tistih podatkov (ki jih sindikat potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti), za katere velja 48. člen ZDR-1. Te podatke pa mora delodajalec posredovati na način, da iz njih ne bodo razvidni varovani osebni podatki delavcev (primerjaj Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, str. 1106).

ODKLONILNO LOČENO MNENJE VRHOVNEGA SODNIKA mag. MARIJANA DEBELAKA [Povezava na pdf dokument](/mma_bin.php?static_id=20210831084530 "Povezava na pdf dokument")