Jedro

Upravičenec ni dolžan vrniti tistih stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči, ki dejansko niso bili plačani (tudi če so bili odmerjeni).

Izrek

Tožbi se ugodi. Sklep RS, Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. Bpp 1492/2010-16 z dne 21. 9. 2011 se odpravi in se zadeva vrne Organu za BPP Okrožnega sodišča v Mariboru v ponoven postopek.

Toženka je dolžna tožniku povrniti stroške tega postopka v znesku 350,00 EUR, povečane za 20 % DDV, v toku 15 dni od prejema te sodbe, pod izvršbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Organ za BPP odločil, da je tožnik dolžan povrniti Republiki Sloveniji 774,12 EUR izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči (BPP) v roku 15 dni od pravnomočnosti tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V obrazložitvi navaja, da je bil tožnik upravičen do BPP v obsegu sestave vseh potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika v postopku pred sodiščem prve stopnje zaradi plačila odškodnine v zvezi s škodnim dogodkom z dne 30. 4. 2009 zoper A.A. in njegove starše in sicer na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. Bpp 1492/2010-9 z dne 8. 11. 2010. Izvedba BPP je bila zaupana odvetniku B.B. V okviru predmetne zadeve je bila pri Okrožnem sodišču v Mariboru v zadevi pod opr. št. II P 943/2010 z dne 12. 7. 2011 sklenjena poravnava, na podlagi katere so se toženci A.A., C.C. in D.D. zavezali nerazdelno plačati tožniku kot upravičencu 6.600,00 EUR v 6. zaporednih obrokih po 1.100,00 EUR pod tam navedenimi pogoji. Glede na odločbo 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 96/2004 -UPB1 ter 23/08) je tako upravičenec zaradi pridobitve premoženja dolžan povrniti stroške, izplačane iz naslova BPP in sicer stroške, ki so bili odmerjeni in izplačani odvetniku B.B. na podlagi že navedenega sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru št. Bpp 1492/2010-13 z dne 27. 7. 2011 v višini 774,12 EUR. Če upravičenec dolga ne bo poravnal, bo sodišče dolžni znesek prisilno izterjalo po uradni dolžnosti.

Tožnik v tožbi navaja, da mu je bila z že navedeno odločbo Bpp 1492/2010 z dne 8. 11. 2010 odobrena BPP v odškodninskem postopku v pravdni zadevi Okrožnega sodišča Maribor št. II P 943/2010. Po zaključku navedenega pravdnega postopka je tožnikov pooblaščenec v zakonitem 8 dnevnem roku toženki vrnil izpolnjeno napotnico in v njej priglasil stroške nudenja BPP, ki so bili nato odmerjeni s sklepom toženke št. Bpp 1492/2010 z dne 27. 7. 2011, v skupnem znesku 774,12 EUR. Tožnikov pooblaščenec je toženki v zvezi s tako odmerjenimi stroški izstavil račun št. 37/2010 z dne 18. 8. 2011, ki pa ga toženka doslej ni plačala in ga tudi v prihodnosti ne bo, saj je pooblaščenec svoj zahtevek za izplačilo stroškov BPP umaknil s tem, ko je toženko v dopisu z dne 27. 3. 2011 obvestil, da mu je tožnik sam plačal stroške pravne pomoči, zaradi česar plačilo izstavljenega računa ni več aktualno in ga ni treba plačati. Kljub temu, da toženka računa ni in ne bo plačala, pa je Organ za BPP izdal izpodbijani sklep, po katerem je tožnik dolžan Republiki Sloveniji povrniti 774,12 EUR, izplačanih iz naslova BPP. Glede na določbe 48. člena ZBPP bi bila toženka od tožnika načelno upravičena regresirati odobreno BPP pod pogojem, če bi jo dejansko plačala. Ker toženka odobrene BPP ni plačala, tudi ni pridobila regresnega zahtevka nasproti tožniku, zato je bil izpodbijani sklep nezakonit oz. izdan vsaj preuranjeno. V primeru, da bi postal pravnomočen, bi bil tožnik dolžan toženki plačati stroške pravne pomoči, ki jih toženka dejansko ni plačala, ampak jih je tožnik plačal sam osebno. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijani sklep ter vrne zadevo v ponovni postopek toženki, toženka pa je dolžna tožniku plačati stroške postopka v roku 15 dni pod izvršbo.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise zadeve, na tožbo samo pa ni posebej odgovorila.

K 1. točki izreka: Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru tožnik, glede na podatke spisa, utemeljeno ugovarja vračilu plačane BPP iz razloga, ker le-ta s strani tožene stranke še ni bila plačana in kot trdi tožnik, tudi ne bo, ker je odvetnik svoj zahtevek za plačilo umaknil potem, ko mu je tožnik sam plačal stroške pravne pomoči. V zvezi z obravnavano problematiko je v 40. členu ZBPP določeno, da je dolžan izvajalec BPP napotnico po končani opravi storitve pravne pomoči predložiti strokovni službi za BPP, k njej pa mora priložiti stroškovnike za opravljena dejanja pravne pomoči (prvi in drugi odstavek 40. člena ZBPP). Organ za BPP odloči o stroških nudenja BPP s sklepom v roku 15 dni od prejema popolne napotnice, stroški nudenja BPP se obračunajo in izplačajo v roku, določenem z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna za tekoče leto (šesti in sedmi odstavek 40. člena ZBPP). V 48. členu ZBPP, na katerega opirata svojo izpodbijano odločitev tožena stranka in svoj ugovor tožnik, pa je v zvezi s tem določeno, da je dolžan upravičenec do BPP, ki je v postopku uspel in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča (ali sodne poravnave) pridobil premoženje, povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oz. tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona.

Iz citiranih določb 48. člena ZBPP torej dejansko izhaja, da je upravičenec, če so izpolnjeni drugi pogoji iz 48. člena ZBPP, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani in že povrnjenim zneskom. To seveda pomeni, da upravičenec ni dolžan vrniti tistih stroškov nudenja pravne pomoči, ki iz nekega razloga niso bili plačani (tudi če so bili odmerjeni).

V obravnavanem primeru tožnik trdi, da sicer res odmerjeni stroški tožnikovemu odvetniku s strani tožene stranke niso bili plačani. Te trditve tožena stranka v odgovoru na tožbo ne zanika, prav tako v upravnih spisih zadeve ni kakega dokazila o tem, da bi bili navedeni stroški tožniku oz. njegovemu odvetniku res plačani. Prav tako tožnik trdi (in tožena stranka ne oporeka), da ti stroški tudi v bodočnosti ne bodo plačani, ker se je pooblaščenec svoj zahtevek s posebnim dopisom umaknil. Upoštevaje navedeno, je torej utemeljen tožbeni ugovor, po katerem iz navedenih razlogov niso izpolnjeni pogoji za regresni zahtevek države po 48. členu ZBPP, ker stroški nudenja BPP niso bili izplačani. Zato je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, ker so dejstva v bistvenih točkah nepopolno ugotovljena in ji je ugodilo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS št. 105/06, 62/10). V ponovnem postopku bo moral organ za BPP preveriti tožnikovo trditev, da sicer nudena BPP iz javnih sredstev ni bila izplačana, ker je pooblaščenec svoj zahtevek za izplačilo umaknil ter potem ponovno odločiti o zadevi.

O tožnikovi vlogi za taksno oprostitev sodišče ni posebej odločalo, ker tožnik v obravnavanem primeru ni zavezan k plačilu sodnih taks glede na določbe četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1, Ur. list RS, št. 37/08, 97/010).

K 2. točki izreka: Odločitev o stroških postopka temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 v povezavi z določbo drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik, Ur. list RS, št. 24/07). Ker je tožnika, ki je v tem upravnem sporu uspel, zastopal odvetnik, mu v skladu z navedenimi predpisi pripada povrnitev stroškov v pavšalnem znesku 350,00 EUR, povečanem za 20 % DDV.