Jedro

V primeru sprejema osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom je že ob prvem zadržanju določen maksimalen rok 6 mesecev (prvi odstavek 48. člena ZDZdr), prav tako je na 6 mesecev omejen tudi čas morebitnega podaljšanja takšnega zadržanja (tretji odstavek 70. člena ZDZdr). Pri podaljšanju zadržanja osebe v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda pa ni določen čas, za koliko se lahko zadržanje podaljša, zato je pravilna razlaga, da je maksimalen čas podaljšanja enak času prvega zadržanja iz prvega odstavka 77. člena ZDZdr, kar pomeni eno leto. In tako je odločilo tudi sodišče prve stopnje, ki je pri svoji odločitvi izhajalo tudi iz predloga izvedenca psihiatra.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep v I. in II. točki potrdi, kolikor se nanaša na III. točko sklepa, pa se pritožba zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, (I.) da je predlog za podaljšanje zadržanja nasprotnega udeleženca na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda brez privolitve utemeljen, (II.) da se nasprotnega udeleženca zadrži na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda do 8. 1. 2023 in (III.) da stroški postopka bremenijo proračun.

2. Po uradni dolžnosti postavljeni odvetnik nasprotnega udeleženca1 je zoper navedeni sklep vložil pravočasno pritožbo, v kateri uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in kršitev določb pravdnega postopka ter spremembo sklepa tako, da se nasprotnega udeleženca zadrži na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda za največ šest mesecev. Pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, skupaj z odgovorom nanje.

3. Pritožba zoper I. In II. točko sklepa ni utemeljena, pritožba zoper III. Točko sklepa pa ni dovoljena.

4. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku2 (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku3 (v nadaljevanju: ZNP-1) ter 30. členom Zakona o duševnem zdravju4 (v nadaljevanju: ZDZdr) pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, po uradni dolžnosti pa pri tem pazi na v citirani zakonski določbi navedene bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Pritožba uvodoma povzema ugotovitve sodišča prve stopnje, nato pa opozori, da je sodišče prve stopnje pri določitvi obdobja zadržanja nasprotnega udeleženca na varovanem oddelku napačno uporabilo materialno pravo, saj kljub temu da je zapisalo, da se pri podaljšanju zadržanja na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda, uporabi določba 77. člena ZDZdr (ki v drugem odstavku določa, da se v postopku podaljšanja smiselno uporabljajo določbe ZDZdr, ki urejajo sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča), napačno določilo čas zadržanja enega leta. Uporabiti bi namreč moralo določbo tretjega odstavka 70. člena ZDZdr, ki določa, da sodišče lahko čas zadržanja v oddelku pod posebnim varstvom podaljša, vsakič največ za 6 mesecev.

6. Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Drugi odstavek 77. člena ZDZdr namreč določa, da se v postopku za podaljšanje zadržanja smiselno uporabljajo določbe tega zakona o sprejemu na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča. Torej določbi 75.5 in 74.6 člena ZDZdr, ki določata pogoje za sprejem osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve osebe. Ti določbi sta uvrščeni v poglavje, ki ureja postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda (73. do 79. člen ZDZdr). Določba 70. člena ZDZdr, na katero se sklicuje pritožba, pa je uvrščena v poglavje, ki ureja postopek sprejema osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom (34. do 72. člen ZDZdr) in se uporabi v primeru podaljšanja zadržanja osebe na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom.

7. V obravnavani zadevi je bil nasprotni udeleženec že doslej zadržan v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda, ne pa v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom. Zato nikakor ni smiselno pritožbeno zatrjevanje, da bi bilo treba za podaljšanje zadržanja uporabiti določbo 70. člena ZDZdr. Sodišče prve stopnje se je glede na to pri odločitvi glede trajanja podaljšanja zadržanja nasprotnega udeleženca pravilno oprlo na določbo prvega odstavka 77. člena ZDZdr, ki za primer sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda določa najdaljši čas trajanja takšnega zadržanja. V primeru sprejema osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom je že ob prvem zadržanju določen maksimalen rok 6 mesecev (prvi odstavek 48. člena ZDZdr), prav tako je na 6 mesecev omejen tudi čas morebitnega podaljšanja takšnega zadržanja (tretji odstavek 70. člena ZDZdr). Pri podaljšanju zadržanja osebe v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda pa ni določen čas, za koliko se lahko zadržanje podaljša, zato je pravilna razlaga, da je maksimalen čas podaljšanja enak času prvega zadržanja iz prvega odstavka 77. člena ZDZdr, kar pomeni eno leto. In tako je odločilo tudi sodišče prve stopnje, ki je pri svoji odločitvi izhajalo tudi iz predloga izvedenca psihiatra.

8. Pritožba neutemeljeno očita izpodbijanemu sklepu, da je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, češ da so izpadli razlogi o odločilnih dejstvih. Sodišče je namreč v sklepu obrazložilo tako razloge, zaradi katerih je utemeljen predlog za podaljšanje zadržanja nasprotnega udeleženca v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda (prvi in drugi odstavek 8. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa), kot tudi razloge za trajanje tega podaljšanja (tretji odstavek 8. točke izpodbijanega sklepa). Na te razloge se pritožbeno sodišče v izogib nepotrebnemu ponavljanju v celoti sklicuje.

9. Predpostavka dovoljenosti pritožbe je med drugim, da jo je vložila upravičena oseba oziroma oseba, ki je zanjo imela pravni interes (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 30. členom ZDZdr). Pravni interes za vložitev pritožbe ima le tista stranka, za katero je izdana odločba neugodna. Odločitev, zajeta v III. točki izpodbijanega sklepa, da stroški bremenijo proračun, ni neugodna za nasprotnega udeleženca, zato ta nima pravnega interesa za pritožbo zoper to odločitev, kar pa pomeni, da ta ni dovoljena in jo je treba zavreči (1. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 30. členom ZDZdr).

10. Pritožbeno sodišče je opravilo tudi preizkus izpodbijanega sklepa glede pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (5. točka obrazložitve), vendar jih ni našlo, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 30. členom ZDZdr).

11. O priglašenih stroških pritožbenega postopka pritožbeno sodišče ni odločilo, saj glede na določilo 51. člena ZDZdr to niso stroški, ki bi jih moral nositi kateri od udeležencev tega postopka, ampak bodo kriti iz sredstev sodišča (68. člen ZDZdr). O njih bo zato odločilo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom.

1 V nadaljevanju: odvetnik. 2 Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami. 3 Uradni list RS, št. 16/2019. 4 Uradni list RS, št. 77/2008 s spremembami in dopolnitvami. 5 75. člen ZDZdr določa: »(1) Če oseba, pri kateri so izpolnjeni pogoji za sprejem iz prvega odstavka prejšnjega člena, v sprejem ne privoli, je sprejem v varovani oddelek dopusten na podlagi sklepa sodišča.(2) Za postopek sprejema v varovani oddelek na podlagi sklepa sodišča se smiselno uporabljajo določbe 40. do 52. člena tega zakona, če v tem poglavju ni drugače določeno. Predlog za sprejem osebe v varovani oddelek lahko vloži tudi socialno varstveni zavod.(3) Predlogu za sprejem v varovani oddelek na podlagi sklepa sodišča se priloži mnenje socialno varstvenega zavoda o izpolnjevanju pogojev za sprejem, razen če se je postopek začel na njegov predlog.« 6 Prvi odstavek 74. člen ZDZdr določa: »Oseba je sprejeta v varovani oddelek s privolitvijo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: - če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno, - če potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način, - če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja, - če navedenih vzrokov in ogrožanja iz tretje in četrte alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno varstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi), - če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva.«