Jedro

Ker tako druga dražba v konkretnem primeru niti ni bila izvedena, upnik pritožbeno utemeljeno izpostavlja, da ne more priti do posledic, ki jih predpisuje prvi odstavek 95. člena ZIZ, ki posledice ustavitve izvršbe veže na dejstvo, da premičnin ni bilo mogoče prodati niti na drugi dražbi, torej na neuspešno dražbo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Dolžnik je dolžan v roku 8 dni od prejema tega sklepa upniku povrniti 257,00 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršbo na premičnine.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil upnik po pooblaščenki in uveljavljal vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Izpostavlja, da je sodišče spregledalo bistveno dejstvo, da druga javna dražba ni bila izvedena, kar je izvršitelj M. B. tudi izrecno navedel v poročilu IZV 148/2019 z dne 28. 8. 2020. Izvršitelj je tudi pojasnil, da niti dolžnika niti premičnin, ki so bile zarubljene v izvršilnem postopku, ni bilo na naslovu, kjer ima dolžnik prijavljeno prebivališče. Sodna praksa je že zavzela stališče, da če zarubljenih stvari na dražbi ni oziroma jih ni na mestu, kjer se dražba vrši, in zaradi tega možnost prodaje odpade, je potrebno dražbo ponoviti (prim. sklep VSL III Cp 301/2000). Sodna praksa tudi loči med terminom neizvedena dražba in neuspešna dražba, pri čemer neizvedena dražba ne pomeni neuspešne dražbe in zato v primeru neuspešne dražbe ni mogoče uporabiti določila prvega odstavka 95. člena ZIZ in ustaviti izvršbe na premičnine (prim. sklepa VSL II Ip 2375/2007 in II Cpg 926/99). Pripominja, da ne ve, zakaj dolžnika in zarubljenih stvari ni bilo na kraju, kjer naj bi se opravila druga javna dražba, in kaj se je tekom postopka dogajalo z zarubljenimi stvarmi oziroma, kje se te nahajajo. Vendar pa zaradi tega, ker v konkretnem primeru ni bilo pogojev za izvedbo druge dražbe in ta posledično ni bila izvedena, kot je nesporno ugotovljeno v poročilu izvršitelja, oziroma zaradi dolžnikove pasivnosti ali njegovih morebitnih aktivnih dejanj in/ali morebitnih napak izvršitelja pri opravi izvršilnih dejanj, upnik ne more trpeti negativnih posledic. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijan sklep razveljavi ter izvršbo na premičnine nadaljuje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Skladno s prvim odstavkom 95. člena ZIZ je določeno, da sodišče ustavi izvršbo, če nobena stranka ne predlaga v predpisanem roku druge dražbe oziroma ponovne prodaje z neposredno pogodbo, ali če stvari ni bilo mogoče prodati niti na drugi dražbi oziroma z neposredno pogodbo v novem roku. V drugem odstavku 95. člena ZIZ pa je določeno, da v sklepu o ustavitvi izvršbe sodišče navede, da ima dolžnik pravico prevzeti zarubljene stvari. O prevzemu stvari izvršitelj sestavi zapisnik, v katerem se ugotovi, v kakšnem stanju so stvari, ki se prevzamejo.

5. Držijo pritožbene navedbe, da iz Poročila in obračuna plačila za delo in povračilo stroškov IZV 148/2019 z dne 28. 8. 2020 izhaja, da izvršitelj ni izvedel razpisane druge javne dražbe, s pojasnilom izvršitelja, da dolžnika in premičnin, ki so bile zarubljene v izvršilnem postopku, ni bilo na naslovu, kjer ima dolžnik po podatkih CRP prijavljeno bivališče. Ker tako druga dražba v konkretnem primeru niti ni bila izvedena, upnik pritožbeno utemeljeno izpostavlja, da ne more priti do posledic, ki jih predpisuje prvi odstavek 95. člena ZIZ, ki posledice ustavitve izvršbe veže na dejstvo, da premičnin ni bilo mogoče prodati niti na drugi dražbi, torej na neuspešno dražbo.

6. Utemeljeni pritožbi upnika je bilo po povedanem potrebno ugoditi in izpodbijan sklep razveljaviti skladno s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

7. Ker je upnik s pritožbo uspel, je upravičen do povrnitve pritožbenih stroškov (peti odstavek 38. člena ZIZ). Upniku skladno z Odvetniško tarifo (OT) pripada nagrada za pritožbo v višini 300 točk po 6. točki tar. št. 27, 6 točk na račun materialnih stroškov po 11. členu OT, oboje povečano za 22 % DDV v znesku 40,40 EUR in plačana sodna taksa za pritožbo v višini 33,00 EUR, kar vse skupaj znaša 257,00 EUR. Tako odmerjene stroške mora dolžnik povrniti upniku v roku 8 dni od prejema tega sklepa sodišča druge stopnje, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.