Jedro

V primeru, ko se je postopek končal iz formalnih razlogov – zaradi umika predloga – ni uporabna za nepravdni postopek specifična ureditev stroškovnih posledic. V konkretnem primeru, ko so predlagatelji tekom postopka umaknili predlog, gre za procesno situacijo v nepravdnem postopku, ki jo ZNP posebej ne ureja, je pa urejena v ZPP, zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe ZPP v zvezi s členom 37 ZNP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (točka 1. izreka) potrdi.

Stranke postopka same krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlagateljem naložilo, da v roku 15 dni nasprotnemu udeležencu povrnejo stroške postopka v višini 449,45 EUR, v presežku pa je zahtevek nasprotnega udeleženca glede plačila stroškov zavrnilo.

Zoper navedeno odločitev se predlagatelji po svojem pooblaščencu pravočasno pritožujejo, uveljavljajo vse pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlagajo spremembo izpodbijane odločitve tako, da se predlog nasprotnega udeleženca za povrnitev stroškov v celoti zavrne. Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, saj je spregledalo določbo člena 35 in 36 ZNP, ki določajo drugačna pravila o stroških v primerjavi z ZPP, na katerega sicer napotuje določba člena 37 ZNP. Osnovno pravilo je, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka, zato smiselna uporaba določbe člena 158 ZPP ne pride v poštev oziroma je v nasprotju z določbo člena 35 ZNP. Pritožniki opozarjajo, da pri umiku predloga ne gre za krivdno ravnanje predlagateljev, niti za naključje na njihovi strani, zato ni podlage za uporabo 5. odstavka 35. člena ZNP in bi moralo sodišče predlog nasprotnega udeleženca za povrnitev stroškov v celoti zavrniti. Nasprotni udeleženec ima v takšni situaciji celo možnost predlagati nadaljevanja postopka. Sicer gre v konkretni zadevi za nekorektno in neposlovno ravnanje nasprotnega udeleženca, saj je bilo na naroku 4.6.2007 dogovorjeno glede prodaje solastne nepremičnine, nasprotni udeleženec pa kljub dogovoru ni omogočil ogledov kupcev oziroma posrednikov. Tako je preprečil oglede in povzročil krivdno situacijo s svojim ravnanjem in predlagatelji so v svojem umiku izrecno opozorili, da je razlog umika prav v navedenem ravnanju nasprotnega udeleženca. Tako sodišče sploh ni raziskalo dejanskega stanja v zvezi z eventualnim krivdnim ravnanjem udeležencev in je le-to zmotno in nepopolno ugotovljeno. Gre pa tudi za bistveno kršitev določb postopka, saj je sodišče o stroških postopka že odločilo s sklepom z dne 12.12.2008. Predlagatelji iz navedenih razlogov vztrajajo tudi na povrnitvi pritožbenih stroškov.

Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev ter povrnitev pritožbenih stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o nepravdnem postopku (ZNP) v 1. odstavku 35. člena določa, da vsak udeleženec trpi svoje stroške. Izjema od tega splošnega pravila je predvidena v 3. odstavku tega člena, kadar gre za postopek, ki je bil v izključnem interesu nekaterih udeležencev in v 5. odstavku, kadar gre za stroške, ki so nastali po krivdi ali naključju enega izmed udeležencev. Takšna ureditev je utemeljena z namenom nepravdnega postopka, ki je v tem, da se uredijo sporna razmerja med udeleženci. To pa je v korist vsem udeležencem, zato se obseg njihovega formalnega uspeha v postopku ne ugotavlja. Vendar pa je interes obeh strani uresničen le, če je bilo v postopku tudi meritorno odločeno. V primeru, ko pa se je postopek končal iz formalnih razlogov – zaradi umika predloga, pa po presoji pritožbenega sodišča ni uporabna za nepravdni postopek specifična ureditev stroškovnih posledic. ZNP posebne ureditve glede stroškov v primeru umika predloga nima, ima pa jo Zakon o pravdnem postopka (ZPP), ki v 1. odstavku 158. člena ZPP določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je toženka izpolnila zahtevek. V konkretnem primeru, ko so predlagatelji tekom postopka umaknili predlog, gre torej za procesno situacijo v nepravdnem postopku, ki jo ZNP posebej ne ureja, je pa urejena v ZPP, zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo citirane določbe ZPP v zvezi s členom 37 ZNP.

Predlagatelji v pritožbi poudarjajo, da so že v sami vlogi o umiku predloga navajali, da je do te procesne situacije prišlo zaradi ravnanja nasprotnega udeleženca, ker ni omogočil ogleda nepremičnine morebitnim kupcem ali posrednikom. Vendar na drugi strani podatki spisa oziroma dopis nasprotnega udeleženca ravno tako nakazujejo, da so bili predlagatelji tisti, ki so bili neaktivni in v roku enega leta niso dali nobene pobude za morebitno prodajo, dogovorjeno na naroku dne 4. 6. 2007. Vendar pa gre poudariti, da so slednji razlogi itak povsem nerelevantni, saj podatki spisa ne nudijo razlogov, zakaj sodišče prve stopnje ne bi moglo nadaljevati s postopkom za delitev solastnine in zadevo zaključiti s svojo odločitvijo na podlagi določb 118. do 130. člena ZNP oziroma ustreznih določb SPZ. Skratka, četudi bi bilo zatrjevano ravnanje nasprotnega udeleženca resnično, to ne bi onemogočilo nadaljnjega postopanja sodišča, pač pa pomeni le spodleteli poskus dogovora med strankami na naroku dne 4. 6. 2007. Šlo je torej za povsem enostranski umik predloga in do rešitve zadeve zato ni prišlo.

Neutemeljen je tudi očitek o kršitvi določb postopka, ker naj bi sodišče odločalo o že razsojeni stvari, in sicer naj bi o stroških postopka odločalo že v sklepu z dne 12. 12. 2008. Iz izreka tega sklepa pa povsem jasno in nedvoumno izhaja, da se ta nanaša le na strošek sodne takse za predlog in ne na stroške nasprotnega udeleženca, zato je takšen pritožbeni očitek zgrešen.

Upoštevajoč navedeno se pokaže, da pritožbeni razlogi niso podani in je izpodbijana odločitev materialnopravno pravilna, zaradi česar je moralo sodišče druge stopnje pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in sklep v izpodbijanem delu (točka 1. izreka) potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP). Ker predlagatelji s pritožbo niso uspeli, morajo sami kriti svoje stroške pritožbenega postopka. Enako velja za nasprotnega udeleženca, saj navedbe v odgovoru na pritožbo niso vplivale na sprejeto odločitev, pa tudi sicer v skladu z določilom člena 366 ZPP v zvezi s členom 37 ZNP odgovor na pritožbo v tem primeru ni predviden.